Ameriška centralna banka dvignila obrestne mere za 0,75 odstotka: višanja še ni konec
Ameriška centralna banka (FED) se je že četrtič letos odločila za povišanje obrestnih mer in sicer za 0,75 odstotka na 2,25 do 2,50 odstotka. Še naprej želijo s tem krotiti naraščajočo inflacijo, pri tem pa se izogniti recesiji.
Preberite tudi:
Prihaja recesija: zaskrbljujoče napovedi svetovnih gospodarskih gibanj
Bankirji so občutno visok dvig obrestnih mer izglasovali soglasno. Odbor centralne banke za odprti trg, ki določa politiko obrestnih mer, pa je v izjavi po sestanku nakazal, da to še ni konec in bodo v prihodnje nastopila nova povišanja.
»Odbor si prizadeva doseči maksimalno zaposlenost in inflacijo v višini 2 odstotkov na dolgi rok,« so sporočili v izjavi. »V podporo tem ciljem se je odbor odločil zvišati ciljni razpon za zvezno obrestno mero na 2,25 do 2,50 odstotka in predvideva, da bodo v prihodnje nastopila nova zvišanja tega razpona.«
FED je začel obrestne mere zviševati marca, ko so bile skoraj na ničli. Po tem, ko so na začetku naredili premik za četrt odstotne točke, so maja obrestne mere dvignili še za pol točke, junija pa za tri četrt točke, kar je bil največji enkratni dvig po letu 1994.
Jerome Powell, predsednik ameriške centralne banke, je ob tem povedal, da bi se za še en občuten dvig obrestnih mer, prav tako za 0,75 odstotka, lahko odločili na naslednjem zasedanju, kar pomeni septembra.
Dodal pa je tudi, da je do takrat še veliko časa in da bodo pristojni budno opazovali stanje na trgu, preden se bodo odločili za ukrepanje.
Predsednik centralne banke meni, da ameriško gospodarstvo še ni v recesiji. Priznal je, da se gospodarstvo upočasnjuje, vendar pa še ni jasno za koliko, poleg tega pa je trg dela izredno močan.
Delniški trg je zvišanje obrestne mere pričakoval, zato so cene delnic nekoliko pridobile. Delniški indeks S&P 500 je dan končal z 2,6-odstotno rastjo, Nasdaq Composite pa je zabeležil najboljši dan po aprilu 2020.
Obrestne mere dvigujemo tudi pri nas
Svet Evropske centralne banke (ECB) je prejšnji teden prvič po letu 2011 dvignil obrestne mere v evro območju. Dvig je bil višji od pričakovanega. Glede na junijske napovedi naj bi obrestne mere namreč dvignili za 0,25 odstotka, na sestanku po so se odločili za 0,5-odstotni dvig. Septembra naj bi sledilo še eno zvišanje, prav tako za 0,5 odstotka.
Večji dvig so utemeljili s »posodobljeno oceno inflacijskih tveganj«, kar pomeni, da banka zapušča obdobje negativnih obrestnih mer.
»Inflacija obremenjuje ljudi. Mnogi so zaskrbljeni, da bo ostala visoka. Pazimo na ta tako imenovana inflacijska pričakovanja,« so sporočili iz ECB. »Zato smo zvišali obrestne mere: želeli smo pokazati, da ne bomo dovolili, da inflacija ostane nad 2 odstotki. To bo pomagalo zadržati inflacijska pričakovanja.«
Kaj to pomeni?
Višje obrestne mere pomenijo dražje izposojanje denarja, kar navadno upočasni gospodarsko rast. Centralne banke morajo biti pri tem pozorne, da gospodarske rasti ne upočasnijo preveč, saj bi to vodilo v recesijo.
Obrestne mere, ki jih banke ponujajo ljudem in podjetjem, se običajno gibljejo v skladu z obrestnimi merami, ki jih določa ECB, vendar nanje vplivajo tudi drugi dejavniki, razlagajo pri Evropski centralni banki.
V svobodnem tržnem gospodarstvu, kot je evroobmočje, obrestne mere določata tudi povpraševanje in ponudba posojil. Z drugimi besedami, koliko želijo podjetja in ljudje porabiti in vlagati ter koliko posojil je na voljo.
Podobno je tudi pri drugih izdelkih ali storitvah. Na primer, če veliko ljudi želi kupiti kruh, pa ga ni dovolj, se cena dvigne.
Enako velja za obrestne mere. Ko želijo podjetja in ljudje denar porabiti in vlagati, vendar ne morejo zlahka dobiti dovolj kredita, se obrestne mere navadno dvignejo, ker je na voljo manj kredita oziroma denarja. Povedano drugače: zadolževanje postane dražje.
Če je obratno in ljudje veliko svojega denarja shranijo na banki, je gospodarstvo preplavljeno z denarjem, kar dvigne likvidnost, zato so obrestne mere navadno nizke.
Powered by Contextual Related Posts
