Padec Slovenije s 4. na 11. mesto pri absorpciji evropskih sredstev
Po podatkih portala odprtih podatkov Evropske komisije: https://cohesiondata.ec.europa.eu/ je bilo na ravni EU do 12. avgusta 2022 dodeljenih 103 % proračunskih sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov (ESIF) in porabljenih 69 %.
Slovenija je s 109 % dodeljenih sredstev ESIF in 76 % porabljenih še vedno nad povprečjem EU, vendar je od letošnjega aprila padla s 4. na 11. mesto med vsemi državami članicami EU pri absorpciji ESIF skladov 2014–2020.
Kot je razvidno s spodnje slike absorpcija v Sloveniji najbolj zaostaja za povprečjem EU pri Kohezijskem skladu, kjer gre zlasti za sofinanciranje večjih infrastrukturnih projektov na področju okolja, prometa in energetike. Z izvedbo tovrstnih projektov ima Slovenija konstantne, večletne izzive, o nekaterih smo že poročali, zato jim je treba posvečati posebno in redno pozornost pri spremljanju izvajanja ESIF skladov ter iskati hitre in ustrezne rešitve.
S spodnje slike je razvidno tudi, da je bilo leto 2020 prvo leto v programskem obdobju 2014-2020, ko se je Slovenija uspela prebiti v povprečje EU-27 in je od takrat pri absorpciji sredstev nadpovprečna. Zaradi zaostrenih javnofinančnih razmer in draginje na vseh področjih bi morala zato tudi aktualna vlada RS črpanju EU sredstev posvetiti vso potrebno pozornost in vsaj vzdrževati tempo preteklih dveh let in pol.
Za pojasnilo kaj je razlog, da je Slovenija pri absorpciji ESIF sredstev med vsemi državami članicami EU padla s 4. mesta v aprilu 2022 na 11. mesto konec julija smo zaprosili Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter dobili naslednji odgovor:
»V letu 2022 je Ministrstvo za finance zadnji zahtevek za plačilo v Bruselj poslalo v marcu 2022. Med aprilom in julijem Ministrstvo za finance, skladno s sporazumom med Ministrstvom za finance in Službo Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, zahtevkov v Bruselj ne pošilja. Smo pa v avgustu 2022 že posredovali zahtevke v višini cca. 69 milijonov evrov. Ob tem naj še poudarimo, da se glavnina črpanja v Sloveniji že skozi vsa programska obdobja kohezijske politike v največji meri izvedejo v zadnjem kvartalu posameznega leta.
Bo pa Slovenija vsa sredstva, ki so nam na voljo v finančnem obdobju 2014-2020 počrpala do konca finančne perspektive, t.j. do 31. 12. 2023.«
Slovenija bo ali je dobila skoraj 300 milijonov MANJ nepovratnih finančnih sredstev od EU. Kot pravi g.Horvat naj bi bila to dobra novica. Zakaj že? Koliko pomoči še potrebujejo podjetja,ki si še vedno niso opomogla od covida in zaradi višjih cen energije.