Mineva sto tri leta odkar je po določilih Pariške mirovne pogodbe Prekmurje pripadlo Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Na današnji dan se je na trgu pred cerkvijo v Beltincih zbralo 20.000 ljudi, ki so prišli z navdušenjem podpreti vrnitev Prekmurja k matici. Časopis Slovenec je v torek, 19. avgusta 1919, poročal: »V nedeljo je slovensko ljudstvo v Prekmurju slovesno proglasilo svoje osvobojenje. Ob tej priliki sta se v Belatincih, kjer je bil tabor, vojaška in civilna oblast oficijelno predstavili ljudstvu in se je izročilo dovršeno delo iz rok vojaških oblasti civilni upravi.«
Velike zasluge za združitev Prekmurja s preostalim slovenskim ozemljem je imel profesor teologije in izvedenec na pariški mirovni konferenci dr. Matija Slavič. S pomočjo drugih pomembnih narodnih buditeljev, kot so bili dr. Jožef Klekl, Ivan Jerič in Miloš Küzmič, če omenimo zgolj nekatere, je dokazal, da na levem bregu Mure živi več kot sto tisoč Slovencev in zahteval, da se vprašanje meje med Kraljevino SHS in Madžarsko ponovno uvrsti na dnevni red. Po prvotni odločitvi mirovne konference bi bila meja med državama na reki Muri.
Slavič je pripravil memorandum o Prekmurju, na osnovi katerega je jugoslovanska delegacija uradno zahtevala priključitev celotnega ozemlja med rekama Muro in Rabo. V memorandumu se je skliceval na narodno opredelitev pa tudi na slovenska imena, ki so jih sicer Madžari pogosto spreminjali. Pri tem se je naslonil tudi na barvno Etnografsko karto Prekmurja, ki nazorno prikazuje naseljenost Slovencev med Muro in Rabo po podatkih ljudskega štetja v letu 1890. Pomembno vlogo je odigral tudi podpredsednik prve vlade Kraljevine SHS, dr. Anton Korošec.
Jugoslovanska vojska je oblast na ozemlju prevzela 12. avgusta 1919 in jo prepustila civilni oblasti pet dni pozneje, 17. avgusta 1919. Po tisoč letih je nastopila nova oblast, ki je prekmurskega človeka pustila v miru vsaj v domači besedi.
Kakšno je Prekmurje danes?
Prekmurje, ki ga še dandanes mnogo Slovencev smatra za najbolj oddaljen in na nek način ločen predel slovenskega ozemlja, je področje z bogato tradicijo, gospodarstvom, kulturo, zgodovino in družbo. Čeprav je bilo to območje dolgo pod madžarsko oblastjo, je kljub agresivni madžarizaciji, ki se je močno stopnjevala v drugi polovici osemnajstega stoletja, so ljudje ohranili jezik, običaje in občutek pripadnosti in povezanosti. Velike zasluge pri tem so imeli katoliški duhovniki, ki so prevzeli nase tudi vlogo narodnih buditeljev. H gradnji slovenske narodnostne identitete pa so veliko pripomogli tudi evangeličani, ki so sooblikovali prekmurski prostor s prvimi slovenskimi knjigami.
Prekmurje ni več popolnoma pozabljeno od osrednje Slovenije, kot je bilo to nekdaj. Morda je nekaj k zavedanju o pomenu tega ozemlja pomenila tudi odločitev, da je dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom od leta 2006 državni praznik. Še vedno pa so višina plač, ocena kakovosti življenja, število študentov na sto prebivalcev in drugi gospodarski kazalniki pod državnim povprečjem.
Prekmurje ima še veliko neizkoriščenih potencialov, ki jih bo nekdo izkoristil, le upamo lahko, da bo to Slovenija, saj sosednja Madžarska svoje interese redno kaže – tudi z investicijami.
»Pogosto slišimo, da je Prekmurje regija rasti in priložnosti. Čas je, da smo po letih iskanja rešitev za razvojni preboj bolj konkretni in iskreni v željah, da prepoznamo in podpremo inovativnost, domače znanje ter željo po novih, trajnostnih pristopih, ki jih snujejo v regiji. Slovenska vlada je odločena, da tem ambicijam stopi naproti z željo, da se prebivalcem te čudovite regije omogoči bolj kakovostno življenjsko okolje,« je v poslanici ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom zapisal predsednik vlade dr. Robert Golob. Naj ne ostane le pri lepih obljubah.
Sicer pa: kdor ga obišče, ga več ne pozabi
Da zaključimo v bolj spodbudnem tonu, vam ponujano nekaj idej za izlet v Prekmurje. Te lahko najdete v prispevkih Zakaj na izlet v Prekmurje in S turističnim vavčerjem v Prekmurje.
Posebno narečje, lepa narava, odlična kulinarika, prijazni ljudje, termalni vrelci in še bi lahko naštevali. Hvala ti Prekmurje, za vse kaj nam daješ. Hvala vam Prekmurci, za vse, kar nas učite, še posebej za vztrajnost.
Powered by Contextual Related Posts
