Suša, škoda in obljube

Visokim cenam surovin in prenizkim odkupnim cenam, ki so tako ali drugače posledica človeškega faktorja, je svoje dodala še suša. Kmetom letos trda prede.

Po ocenah Kmetijsko-gozdarske zbornice je letošnja suša hujša, kot je bila leta 2017, ko je bila škoda ocenjena na več kot 65 milijonov evrov. Država je takrat kmetom pokrila dobrih 10 odstotkov, oziroma slabih sedem milijonov evrov. Če je leta 2017 suša prizadela preko 48 tisoč hektarjev žit in drugih poljščin, 891 hektarjev zelenjadnic, 763 hektarjev sadovnjakov, več kot 88 tisoč hektarjev travinja, več kot tisoč hektarjev hmelja in 1680 hektarjev vinogradov, se bodo te številke letos zavrtele še višje.

Dolgotrajna suša in visoke temperature so prizadele vse kmetijske kulture. Kmetje opozarjajo na pomanjkanje krme za živali, saj so poleg tega, da pridelka koruze skorajda ne bo (KGZS ocenjuje, da bo pridelek povprečno za 40 do 50 odstotkov manjši, ponekod pa bo prišlo tudi do od 80- do 100-odstotnega izpada pridelka), prizadeti tudi travniki in s travo ter deteljno-travno mešanico zasejane površine.

Po ocenah Javne službe kmetijskega svetovanja (JSKS), ki deluje pri Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), bo izpad travinja predvidoma okrog 50-odstoten, v nekaterih najbolj prizadetih predelih do 90-odstoten. Na intenzivnih travniških površinah sta zaradi suše izpadla dva odkosa, nekatere občutljive vrste trav so propadle. Zaradi zmanjšanega pridelka travinja živinorejci že zdaj težko zagotavljajo krmo za živali, zaradi česar so prisiljeni zmanjševati število živali, morebiten dokup krme pa bo močno vplival na ekonomičnost kmetij, opozarjajo v KGZS.

Poleg koruze so na njivah veliko škodo utrpeli tudi krompir, buče in zelenjadnice. Sušni stres je vplival na pridelek ozimnih žit, predvsem pri pšenici, kar se je odrazilo pri višjem deležu primesi – odkupovalci pri krušnih žitih drobno zrnje obravnavajo kot primesi in ker so pri nekaterih sortah na sušnih območjih te presegale 20 odstotkov, so se kmetovalci množično odločali za prodajo za krmo, ker se tam teh deležev ne upošteva.

Od zelenjadnic tam, kjer namakanje ni urejeno, ni ostalo praktično nič. Letošnja suša pa ni prizanesla niti trajnim nasadom in vinogradom. Tudi tam bo po prvih ocenah v preseku pridelek zmanjšan za 50 odstotkov. Najbolj prizadeti so mlajši nasadi, ki še nimajo v polnosti razvitega koreninskega sistema. V teh ne le, da ne bo pridelka, ampak lahko celo propadejo.

Najhuje je suša prizadela Primorsko, Posočje, Gorenjsko, Dolenjsko, Štajersko in Podravje.

Kakšno pomoč si lahko obetajo kmetje?

Ministrstvo je v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, dalo pobudo za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih zaradi suše na Upravo RS za zaščito in reševanje, ki deluje v okviru ministrstva za obrambo in ki je pristojna za izdelavo končne ocene škode. Ko bo ocena škode izdelana in potrjena s strani vlade, bo kot taka podlaga za pripravo programa odprave posledic škode zaradi suše v letu 2022. Program pa bo podlaga za finančno pomoč kmetom zaradi izpada dohodka.

Pred dvema dnevoma sta se predsednik vlade dr. Robert Golob in ministrica Irena Šinko mudila v Prekmurju, kjer sta si ogledala škodo na kmetijskih površinah zaradi suše. Predsednik vlade je obljubil pospešene postopke za pridobitev pomoči. V kolikor bi škodo lahko ocenili do 30. septembra, bi kmetje prejeli izplačila še v letošnjem koledarskem letu.

Ministrica Irena Šinko je predstavila potek ocenjevanja škode. »Le to bodo sprva popisale občinske komisije, oceno škode pa nato obravnava vlada. Ko vlada potrdi oceno škode in predlog, bo resorno ministrstvo pripravilo program odprave posledic škode«. Pomoč kmetom se bo zagotovila iz proračunskih rezerv, pri čemer je bilo letos za prve interventne sanacije vseh naravnih nesreč skupaj načrtovanih 90 milijonov evrov.

Sušo bo treba preprečevati

Če prehransko varnost smatramo kot eno izmed temeljnih varnosti naroda in če v enačbo vključimo še preživetje kmečkega življa in vseh, ki so zaposleni v živilsko-predelovalni industriji, potem je treba izgradnjo namakalnih sistemov prepoznati kot projekt nacionalnega pomena.

V Sloveniji imamo z namakalnimi sistemi opremljenih nekaj več kot 6500 hektarjev kmetijskih zemljišč. V programskem obdobju programa razvoja podeželja 2014–2020 (2023) so bili zgrajeni novi namakalni sistemi na nekaj manj kot 500 hektarjih, na dodatnih 300 hektarjih je gradnja v teku. Namakanih je bilo v letu 2021 4660 hektarjev zemljišč. Vse to je glede na vedno hujše suše veliko premalo. Ministrica je v Prekmurju dejala, da ima ministrstvo za kmetijstvo na voljo sredstva za namakalne sisteme in da bodo ta sredstva na voljo tudi v obdobju 2023-2025.

Tako v Prekmurju kot tudi na Vipavskem so kmetje omenili možnost namakanja iz rek in potokov, pri čemer je ministrica dejala, da bo treba vode, ki tečejo, zadržati, tako da bo to primerno tako za okolje in ribe kot tudi za kmetijstvo. O namakalnih sistemih v bližini reke Mure in Ledave je dejala: »Potrebno bi bilo zgraditi zadrževalnike oziroma kanale, kjer bi se voda zadrževala, potem pa bi si na podlagi javnih naročil programa razvoja podeželja kmetje lahko zgradili sekundarne sisteme. Bistvo je, da država zgradi primarni sistem, potem pa si lahko kmetje na podlagi javnih razpisov zgradijo sekundarne sisteme.«

Predsednik vlade je na obisku v Prekmurju omenil možnost vzpostavitve nacionalnega programa izgradnje mreže zadrževalnikov, tako mokrih kot suhih, z namenom, da bi lajšali posledice, ne le v kmetijstvu, ampak tudi v primeru požarov.

A kolikor smo do sedaj spoznali tek birokratskega kolesja, bo zelo težko prišlo do strinjanja med različnimi resornimi ministrstvi, okoljevarstveniki in drugimi vpletenimi v te enostavno-zahtevne rešitve. Predsednik Sindikata kmetov Slovenije, Anton Medved, je v Odmevih 16. avgusta 2022 na RTV SLO dejal, da se o rešitvi z zadrževalniki govori že vsaj 20 let, »ko pa pride prvi dež pa pozabi država in vsi ostali na te obljube.«

Suša tudi drugod po svetu

Izjemna suša v letošnjem letu je prizadela skoraj polovico evropske celine. Presušeni so rezervoarji v Španiji, upadla je gladina velikih rek, kot so Donava, Ren in Pad. Suša pesti tudi Vzhodno Afriko, zahod ZDA, sever Mehike in dele Azije.

Na Češkem so iz reke Labe so zaradi izredno nizke gladine vode pokukali tako imenovani kamni lakote (nem. Hungerstein), ki so to ime dobili, ker se prikažejo le ob izjemno hudih sušah, ki jim sledi slaba letina in posledično tudi lakota. Na enem izmed teh kamnov je napis: »Če me vidiš, začni jokati.«

Meteorologi s portala AccuWeather pa ne napovedujejo nič kaj bolj obetavne jeseni. Tudi jeseni naj bi se nadaljevali vročinski valovi, poleg tega pa so obeti za padavine slabi.