Slovenski ljudski običaji

Narodna noša kot pomemben člen v izkazovanju pripadnosti slovenstvu

Posted on 27. 8. 202226. 11. 2022 by Lučka Tancer

V prejšnjem članku o nošah smo pregledali oblikovanje kmečke noše pri nas do 18. stoletja. 19. stoletje pa je s svojimi preobrati in družbenimi ter gospodarskimi spremembami ustvarilo okoliščine za nastanek slovenske narodne noše. Svoje značilnosti je črpala iz kmečke noše, ki je bila v začetku 19. stoletja razdeljena na tri poglavitne tipe kmečkih noš: na alpski, primorski in panonski oblačilni tip.

Preden gremo po stopinjah velikih sprememb in dogodkov tega stoletja, ki so ključno preoblikovali položaj kmeta in podobo slovenstva, pa si poglejmo glavne značilnosti teh treh oblačilnih tipov kmečke noše, ki jih opisuje etnologinja Marija Makarovič in so zajemali celotno območje naselitve Slovencev.

Alpski, primorski in panonski tip noše svojimi značilnostmi

Alpska kmečka noša je bila do 70. let 19. stoletja uveljavljena v večjem delu naših pokrajin: na Gorenjskem, Koroškem, Notranjskem in Dolenjskem do Kostanjevice, na Primorskem (razen v Istri in Trstu) in na Slovenskem Štajerskem. Za slikovito predstavo te noše naj nanizamo njene osrednje značilnosti: ženske so si oblačile široka in dolga nabrana krila z modrcem iz doma pridelanih in ponekod tovarniških tkanin, bele rokavce, pečo, avbo, zavijačko, tudi klobuk, značilna je bila ovratna ruta, kovinski pas ali sklepanec, daljše jope ali pa špenzerji (oprijete jope do pasu), pozimi kožuhi. Moški so nosili kratke dokolenke ali podkolenske hlače iz sukna, raševine, platna, usnja, obvezen telovnik in zraven jopiče, suknjiče, tudi plašče, kožuhe, na glave pa so si nadeli klobuk ali kapo. Tako kot ženske so nosili ovratne rute. Oboji so nosili škornje, čevlje ali pa so bili bosi.

Narodna noša. Alpski oblačilni tip narodne noše v 19. stoletju s treh različnih območij. Vir slike: Ilustrirani Slovenec, 1926 - po Bojanu Knificu, Vprašanje narodne noše na Slovenskem. — Alpski oblačilni tip narodne noše v 19. stoletju s treh različnih območij. Vir slike: Ilustrirani Slovenec, 1926 – po Bojanu Knificu, Vprašanje narodne noše na Slovenskem.

Primorski tip noše so si nadevali v Slovenski Istri, Brkinih in v nekaterih vaseh v okolici Trsta. Predvsem ženska noša se močno razlikuje od alpske in panonske. Ženske so se odevale v dolgo neprerezano oblačilo. Srajca je imela značilni klinasti vstavek na hrbtu, je iz belega platna in ima široke rokave, ki so izvezeni ali imajo čipkast vložek. Čez srajco so si oblekle spodnji in zgornji kamižot – oblačilo, prerezano po vsej dolžini, pozimi pa še suknjo, kožuh in fanelco (volneno jopico). Na glavi so nosile samo pečo. Moško nošo so sestavljale krajše ohlapne hlače in oprijete dolge hlače, bela srajca, telovnik, suknja, klobuk in kapa. Oboji so nosili opanke ali čevlje.

Panonski tip noše se je nosil v Beli krajini, jugovzhodni Dolenjski, na vzhodnem Štajerskem in v Prekmurju in ima povsem svoje značilnosti. Ženska noša je vsebovala dvodelno krojeno obleko: robačo – krilo na pas iz platna, ki je bilo lahko tudi pobarvano, in rokavce (bluzo) ter volnen pas tkanico. Tako kot pri primorskem tipu se je tu nosila peča, ponekod čez njo še avba. Posebnost moške noše so bile široke platnene hlače (brageše, gače), le zimske suknene so bile ponekod oprijete, in klobuk škrljak ter usnjen pas (čemer).

Kmečka noša se približa mestni noši

Vse te značilnosti kmečke noše so doživljale spremembe, ker se je kmečka noša sredi 19. stoletja zaradi družbenih in gospodarskih preobratov začela po videzu približevati mestni noši. Zgodil se je velik premik: oblačilne razlike med kmetom in meščanom so se proti koncu tega stoletja zabrisale, kar je nekatere zelo motilo in so javno izražali nestrinjanje s tem, češ da se hlapec ne loči več od gospoda in ne kmet od meščana.

Kateri dogodki in smernice so pripeljale do tega? Z marčno revolucijo leta 1848 na Dunaju kmet postane lastnik zemlje in ne plačuje več davščin, njegovo gmotno stanje in družbeni položaj se izboljšata in prepad med njim in gosposkimi ljudmi se zmanjša. Razlikovanje ljudi po oblačilnem videzu se je spremenilo in s tem tudi kmečka noša. Zbliževanje kmečke noše z mestno in uvajanje prvin kmečke noše v meščansko okolje je ustvarilo plodna tla za nastanek narodne noše, ki je bila umetno oblikovana za posebne priložnosti in izražanje slovenske narodne zavesti v času, ko se je prebujalo slovenstvo in slovenska domoljubna zavest. Poglejmo podrobneje, kaj se je dogajalo.

Na taborska rodoljubna gibanja so vsi nosili narodne noše

Sredi 19. stoletja se zgodi še več pomembnih mejnikov: pomlad narodov, ki je zajela naše kraje in druge narode v monarhiji. Prebujala se je narodna zavest in na Slovenskem je bilo organizirano rodoljubno taborsko gibanje – v času od leta 1868 do 1871 so izvedli 18 taborov. Na njih so naši zavedni predniki zahtevali enakopravnost za naš jezik in Zedinjeno Slovenijo. Na enem od taborov se je zbralo celo 30.000 Slovencev.

Gledališki odsek čitalnice med igro Rokovnjači leta 1911 na taboru v Ljutomeru. Vir slike: Prlekija-on.net.

Svojo pripadnost slovenstvu so želeli pokazati tudi navzven, s svojim videzom – in rojevala se je slovenska narodna noša. »To je nekakšna, na podlagi kmečke noše oblikovana uniforma za izpričevanje slovenske narodne zavesti in pripadnosti slovenskemu narodu,« je zapisala Marija Makarovič, ena naših vodilnih raziskovalk noše pri nas. Ljudska, kmečka noša in narodna noša torej nista eno in isto. Narodna noša je bila umetno oblikovana, nacionalna slovenska noša, namenjena za posebne priložnosti.

Brez narodne noše ni šlo v čitalnicah, gledališčih, na javnih dogodkih

Na javnih mestih in prireditvah so od srede 19. stoletja tudi ugledne meščanke in premožnejši Slovenci nosili narodne noše, sicer pa je bila narodna noša kot slavnostno oblačilo uveljavljena v vseh družbenih slojih in je imela vidno in pomembno družbeno vlogo. Pojavlja se povsod: že leta 1846 so poročali, da so nastopajoči v predstavi bili oblečeni »v naši domači kmetiški obleki«.

Narodno zavedna in zelo vplivna Slovenka, častna meščanka Ljubljane Franja Tavčar je s ponosom oblekla narodno nošo. Vir slike: Wikipedija.

Idealno mesto za nošnjo narodne noše so bile čitalnice, ki so bile gnezdo idej slovenstva. V narodnih nošah so nastopali pevski zbori, prav tako niso smele manjkati na velikih dogodkih, kot so bile svatbe in birme. V Trstu je imela narodna noša ključno vlogo za boj proti italijanskemu pritisku na Slovence. S tem je kmečka, starejša noša dobila nov pomen – manifestiranje slovenstva, kot pravi etnolog Angelos Baš.

Narodna noša. Slika je nastala med drugo svetovno vojno leta 1943 , ko je bila v Cerknici nova maša. Vir slike: Cerknica stare slike. — Slika je nastala med drugo svetovno vojno leta 1943 , ko je bila v Cerknici nova maša. Vir slike: Cerknica stare slike.

Po prvi svetovni vojni in razpadu avstro-ogrske monarhije smo bili Slovenci priznani kot narod znotraj Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zato je vloga narodne noše kot simbola slovenstva začela bledeti, zanimanje zanjo pa upadati. Kakšna je njena usoda v 20. stoletju in kakšno mesto ima narodna noša danes, pa v naslednjem prispevku. Poudarek pa bo na naših bogatih različicah narodnih noš alpskega, primorskega in panonskega oblačilnega tipa v slikah in kratkih opisih, da boste odslej bolje prepoznavali to naše oblačilno bogastvo v različnih koncih naše dežele.

In da boste vedeli, kakšno bogastvo je v svoji skrinji hranila vaša babica ali prababica – in jo boste ohranili ali na novo obudili v 21. stoletju, ko postaja še bolj dragocena. Da se ne izgubi in pozabi.

Preberite več