Pandemija je odnesla napredek zadnjih 20 let
Rezultati nacionalnih testov, ki so jih objavili v četrtek, so jasno pokazali uničujoče učinke pandemije na ameriške šolarje, saj je uspešnost 9-letnikov pri matematiki in branju padla na raven izpred dveh desetletij, poročajo ameriški mediji.
Ameriško Nacionalno ocenjevanje napredka v izobraževanju prinaša pomembne informacije o dosežkih učencev in učnih izkušnjah pri različnih predmetih. Znani tudi kot NAEP, ti testi že od leta 1969 zagotavljajo rezultate, ki jih lahko oblasti, šole in univerze uporabijo za izboljšanje izobraževalne politike in prakse.
Od začetka spremljanja napredka se je letos prvič zgodilo, da so pri šolarjih opazili nazadovanje pri matematiki, medtem ko so rezultati ocenjevanja branja padli za največ v zadnjih 30 letih.
Povprečni rezultati učencev, starih 9 let, so padli za 5 točk pri branju in za 7 točk pri matematiki v primerjavi z letom 2020. Najuspešnejše skupine učencev so pri matematiki pokazale skromen padec za tri točke, medtem ko so najmanj uspešne skupine zabeležile štirikrat hujše padce za 12 točk.
»Bila sem presenečena nad obsegom in razsežnostjo upada,« je rezultate komentirala Peggy G. Carr, komisarka Nacionalnega centra za statistiko izobraževanja, zvezne agencije, ki je v začetku tega leta izvajala ocenjevanja. Testi so bili opravljeni na nacionalnem vzorcu 14.800 9-letnikov in primerjani z rezultati testov, ki jih je opravila ista starostna skupina v začetku leta 2020, tik preden je pandemija zajela Združene države Amerike in preostali svet.
Slabši rezultati v praksi pomenijo, da medtem ko lahko veliko 9-letnikov delno razume to, kar berejo, jih manj uspe razbrati občutke in čustva nekega lika, o katerem so brali. Pri matematiki učenci morda poznajo preprosta aritmetična dejstva, manj pa jih zna seštevati ulomke s skupnimi imenovalci.
»Rezultati testov, ki jih učenci opravijo v prvem, drugem in tretjem razredu, so dejansko napovedovalci njihovega uspeha pozneje v šoli in njihove izobraževalne poti na splošno,« je povedala Susanna Loeb, direktorica Inštituta Annenberg na Univerzi Brown, ki se osredotoča na neenakost v izobraževanju.
»Največji razlog za zaskrbljenost so nižji dosežki manj uspešnih otrok,« je dodala. Tako velik zaostanek bi lahko po njenih besedah pripeljal do nezainteresiranosti za izobraževanje, zaradi česar je manj verjetno, da bodo končali srednjo šolo ali se vpisali na fakulteto.
Od začetka ocenjevanja so se rezultati iz leta v leto načeloma izboljševali, v sredini 90-tih let pa je mogoče opaziti celo izjemen porast. Približno v zadnjih desetih letih pa je bil napredek komaj opazen.
Pandemija je nato učence in učitelje postavila pred zaprta šolska vrata. Pouk je potekal od doma preko spletnih orodij, kot je Zoom. Ponekod je pouk na tak način dobro potekal, drugod so bile prisotne številne težave.
V ZDA so bile v nekaterih delih države najhujše motnje kratkotrajne, šole so se ponovno odprle še isto jesen. Toda drugje, zlasti v velikih mestih z veliko populacijo učencev, so bile šole zaprte več mesecev, nekatere pa so se v celoti odprle šele lani.
Andrew Ho, profesor izobraževanja na Harvardu, je za New York Times povedal, da ti testi pripovedujejo zgodbo o »desetletju napredka«, ki mu je sledilo »desetletje neenakosti« in nato »šok« pandemije, ki je prinesel dve težavi. »Izbrisal je napredek in povečal neenakost,« je dejal dr. Ho. »Zdaj je pred nami težko delo,« je opozoril.
Ocenil je tudi, da izguba ene točke na državnem ocenjevanju pomeni približno tri tedne učenja. Najuspešnejši učenci, ki so pri matematiki izgubili po tri točke, bi lahko ta zaostanek nadoknadili že v devetih tednih, medtem ko bi manj uspešni učenci, ki so izgubili po 12 točk, potrebovali 36 tednov oziroma skoraj devet mesecev ter bi pri tem še vedno močno zaostajali za drugimi vrstniki.
Učenci so v šolah spet začeli predelovati snov z običajnim tempom, vendar strokovnjaki pravijo, da bo potrebno več kot običajen šolski dan, da se nadomesti vrzeli, ki jih je povzročila pandemija in – posledično – pouk na daljavo.
Powered by Contextual Related Posts
