Gospodarstvo

Tveganje za svetovno recesijo ob dvigih obrestnih mer narašča

Objavljeno: 18. 9. 202218. 12. 2022 ‧ Avtor: Marko Želko

»Možnosti recesije v Evropi, Združenih državah in na Kitajskem so znatne in naraščajo, kolaps v eni regiji pa bo povečal verjetnost kolapsa v drugih,« je že aprila letos izpostavil Kenneth Rogoff, profesor javne politike in ekonomije na univerzi Harvard. »Tveganja svetovne recesije naraščajo iz dneva v dan.«

Svetovna banka je centralne banke pred nekaj dnevi opozorila na tveganje, da bodo svetovno gospodarstvo poslale v »uničujočo« recesijo, če bodo v prihodnjih mesecih previsoko in prehitro zviševale obrestne mere in s tem obremenile finančne trge.

Centralne banke po vsem svetu kot odgovor na visoko inflacijo zvišujejo obrestne mere in to počnejo s tako usklajenostjo, kot je svet ni videl že pet desetletij. Posledično se bo svet lahko leta 2023 približal svetovni recesiji in nizu finančnih kriz na trgih v razvoju, ki bi povzročile trajno škodo, Svetovna banka ugotavlja v svoji novi raziskavi.

Evropska centralna banka (ECB) je prejšnji teden ponovno dvignila obrestne mere v evroobmočju za 0,75 odstotne točke. Ameriška centralna banka naj bi v četrtek prav tako zvišala obrestne mere za 0,75 odstotne točke, medtem ko se bodo v Združenem kraljestvu najverjetneje odločili za 0,50-odstotni dvig.

Svetovna banka je pripravila študijo, ki opozarja na hude posledice dvigovanja obrestnih mer. Vir slike: GNB.

Razen, če se motnje v oskrbi in pritiski na trgu dela umirijo, bi zaradi zvišanj obrestnih mer lahko svetovna osnovna stopnja inflacije (brez upoštevane energije) naslednje leto znašala približno 5 odstotkov, kar je skoraj dvakrat več od petletnega povprečja pred pandemijo koronavirusa.

Za znižanje inflacije na 2-odstotno stopnjo, bodo centralne banke najverjetneje morale zvišati obrestne mere za dodatni 2 odstotni točki. Skupaj s stresom na finančnih trgih, bi se rast svetovnega BDP leta 2023 tako upočasnila na 0,5 odstotka, opozarja Svetovna banka.

»Da bi dosegli nizke stopnje inflacije, stabilnost valute in hitrejšo rast, se morajo oblasti preusmeriti z zmanjšanja potrošnje na povečanje proizvodnje. Prizadevati bi si morale za ustvarjanje dodatnih naložb ter izboljšanje produktivnosti in razporejanja kapitala, ki sta ključnega pomena za rast in zmanjšanje revščine,« je dejal predsednik Svetovne banke David Malpass.

Predsednik Svetovne banke David Malpass. Vir slike: AFP.

Svetovna banka je prav tako pozvala vlade, naj zagotovijo ciljno usmerjeno pomoč ranljivim gospodinjstvom, namesto da uvedejo »izkrivljajoče ukrepe«, kot so subvencije in nadzor oziroma omejitve cen.

Višji sodelavec na Petersonovem inštitutu za mednarodno ekonomijo Maurice Obstfeld, nekdanji glavni ekonomist pri IMF, je dejal: »Tako kot so centralne banke, še posebej tiste iz bogatejših držav, napačno razumele dejavnike, ki spodbujajo inflacijo, ko je ta naraščala leta 2021, morda tudi podcenjujejo hitrost, s katero bi lahko inflacija padla, s tem ko se njihova gospodarstva upočasnjujejo.«

Centralne banke je pozval, naj bodo manj »vnete« pri dvigovanju obrestnih mer. »Če gredo vse istočasno v isto smer, tvegajo krepitev medsebojnih učinkov, ne da bi to povratno zanko upoštevale,« je dodal.

Tudi Svetovna banka je predvsem centralne banke v razvitih gospodarstvih opozorila, da morajo upoštevati »čezmejne učinke zaostrovanja denarne politike«.

Jeffrey Frankel, profesor za oblikovanje in rast kapitala na univerzi Harvard, je kljub vsemu prepričan, da se je globalni recesiji še vedno mogoče popolnoma izogniti. »Tudi po ohlapnejših merilih, kot je rast BDP pod 2,5 odstotka, svetovna recesija še zdaleč ni neizogibna,« je dejal.

Preberite več