O košarici bizarnosti in eri spoštljivosti, ki se odraža v nekritičnem poročanju medijev

Nekoč v nekih drugih časih, ki jim rečemo tudi polpretekla zgodovina, smo bili Slovenci navajeni ploskati. Pogosto smo ploskali s stisnjenimi zobmi in z grenkim priokusom, a odreči se ploskanju je bilo nevarno dejanje. V demokraciji smo se navadili udrihati. Udrihati vse povprek, ne glede na to, ali je bil predlog dober ali slab. Sama kvaliteta predloga ni bila niti približno tako pomembna, kot je bilo pomembno, kdo je predlog podal. Katastrofa so bili turistični boni, čeprav smo jih v veliki meri koristili. Katastrofa so bili vsi dodatki, čeprav smo jih z veseljem in dokaj hitro potrošili.

Z novo vlado je prišla nova era. Era spoštljivosti. Ta se odraža tudi v tem, da se je udrihanje omejilo zgolj na socialne medije. Medijske hiše s širokim dosegom so v veliki meri prešle na golo, nekritično poročanje, kakršnega še nedolgo nazaj nismo bili vajeni. Vlada dela. Vlada gara. Rešuje recesijo ne le v Sloveniji, ampak tudi v Nemčiji. Vlada skrbi za najbolj ranljive.

In če je treba priznati, da so nekateri ukrepi dobri (med njimi je na primer predlog, v skladu s katerim bodo družine z otroki, ki so upravičene do otroškega dodatka, tri mesece prejemale tudi draginjski dodatek, o čemer smo obširno poročali v prispevku Vlada namerava podvojiti otroški dodatek), so nekateri drugi ukrepi, ki so bili mišljeni dobro, ostali neizvedeni (med temi sta na primer odkup slovenske pšenice, tečaji za pridobivanje digitalnih spretnosti za starejše in digitalni boni za tiste, ki bi tečaje opravili), na drugi strani pa se izvajajo projekti, v katerih pravzaprav nihče ne vidi dodane vrednosti. Med temi je na primer primerjalnik cen izdelkov, katerega namen je po besedah kmetijskega ministrstva informiranje potrošnikov ter ohranjanje kupne moči slovenskega prebivalstva.

Že ob sami napovedi tega »mehkega« ukrepa, so se mnogi spraševali, kako naj bi jim to sploh koristilo in kakšno dodano vrednost bo projektno spremljanje cen glede na številne reklame v poštnih nabiralnikih in drugih dostopnih virov informacij sploh imelo. Pred dvema dnevoma so bili javnosti na voljo prvi izsledki »mehkega ukrepa« za brzdanje cen. Katere trgovine so bile zajete in kje lahko po izsledkih popisovalcev najceneje napolnite nakupovalno košarico smo poročali v prispevku Kje kupiti najcenejše mleko, sir, moko in druga živila? Še pred predstavitvijo prvih izsledkih pa je bil k pogodbi s podjetjem April 8, ki izvaja projekt, sklenjen prvi aneks za 11.000 EUR (skupno bo projekt davkoplačevalce zaenkrat stal 58.000 EUR), saj so k osnovnim petnajstim izdelkom dodali še pet sezonskih živil (v prvem popisu so to paprika, čebula, paradižnik, hruške in bučno olje).

Trgovci so v zraku

Po pričakovanju je že prva objava primerjave cen dvignila veliko prahu. Prvi so v zrak skočili trgovci, ki trdijo, da popisovalci primerjajo neprimerljivo. Primerjava ne upošteva kakovosti in porekla živil, bonitetnih sistemov, kartic in drugih sistemov ugodnosti pri posameznih trgovcih. Različni trgovci prav tako ponujajo različna živila različnih dobaviteljev, ki se razlikujejo tudi po kakovosti in posledično ceni. Prvi med trgovci je uradno protestiral Hofer, saj da so popisovalci v primeru testenin, masla in jabolk izbrali dražje izdelke, na voljo pa so tudi cenejši ter da ponujajo izdelke najboljše kakovosti po najboljši ceni.

Iz Lidla so sporočili, da bodo komentarje delili le z deležniki, »da bi zagotovili, da analiza cen izdelkov ne bo vsebovala napačnih primerjav in bo bolje izvedena« in dodali, da sledijo zavezi, da svojim kupcem ponuja najboljše razmerje med ceno in kakovostjo izdelkov v svoji ponudbi, so še zatrdili. V Mercatorju so spomnili, lahko imetniki kartice Pika pri svojih nakupih še dodatno prihranijo z zbiranjem pik, za najzvestejše kupce pa da je tako košarica v Mercatorju s 46,69 evra najcenejša. Pri Tušu, ki ima glede na podatke popisa najdražjo košarico, so navedli, da primerjava ni upoštevala njihovih najcenejših izdelkov v kategorijah kruh, goveje meso, siri, sončnična olja in jabolka. Da »izračun košarice vseh izdelkov, ki so ga v Sparu naredili ob doslednem upoštevanju najcenejšega primerljivega izdelka v vsaki kategoriji, znaša 42,87 evra in ne 48,53 evra, kot je navedeno na spletni strani našasuperhrana.si« so sporočili iz Spar Slovenija.

Nezadovoljstvo izražajo številne organizacije

Varuh odnosov v verigi preskrbe s hrano Igor Hrovatič je dejal, da po zagonu primerjalnika cen osnovnih živil pričakuje določene reakcije predvsem pri trgovcih. »Upam, da se to ne bo prenašalo po verigi navzdol kot nedovoljena ravnanja oz. se odrazilo kot pritisk na dobavitelje, predvsem na primarne kmetijske pridelovalce,« je dejal.

Predsednik KGZS Roman Žveglič je opozoril, da kmetje niso krivi za dvig cen hrane in opozoril, da bi bilo treba spletni primerjalnik cen osnovnih živil dopolniti z jasno razvidno primerjavo, koliko kdo dobi v verigi preskrbe s hrano, torej razrez dobička med kmeti, živilsko industrijo in trgovci. »Na embalažo naj se napiše – davek toliko, kmet toliko, živilsko predelovalna industrija toliko, lahko v procentih, lahko v vsoti,« je predlagal.

Predsednica trgovinske zbornice Mariča Lah je izpostavila, da bo doseganje namena primerjalnika maloprodajnih cen osnovni živil pokazal čas oziroma bodo povedali potrošniki. Po njenih besedah gre za odločitev vlade, trgovci po njenih besedah prikazane podatke proučujejo in bodo v primeru, da navedene cene odstopajo od realnega stanja, na to tudi opozorili.

V Zvezi potrošnikov Slovenije sicer pozdravljajo aktivnosti vlade, ki potrošnikom pomagajo pri soočanju z draginjo in nižanjem kupne moči, a hkrati opozarjajo, da sam primerjalnik cen za najranljivejše skupine ne bo zadoščal. Opozorili so tudi, da številni upokojenci in ranljivi potrošniki, ki nimajo dostopa do spleta, ostanejo tudi brez dostopa do spletnega primerjalnika. Izrazili so tudi skrb, da bi trgovci nastopili usklajeno in poenoteno postavili višje cene, pri čemer bo moral svoje odigrati varuh konkurence. Pogrešajo pa tudi vpetost vpetost testiranja kakovosti konkretnih izdelkov iz popisa – ne le shem kakovosti, ki pogosto vključujejo le posamezen parameter.

Primerjalnik cen: kupovanje izdelkov in umestitev na spletno stran Naša super hrana

V novicah 24 ur na POP tv je direktorica April 8 povedala, da so njihovi popisovalci cen izdelke kupili (ne popisali, ampak kupili) in to celo dvakrat. Zaradi opravljenih nakupov, stroškov popisovalcev, rezervnih popisovalcev, ki primerjajo cene, osebja, ki ureja pridobljene podatke, piše sporočila za javnost in poročila za vlado in opravlja druge naloge, bodo primorani izdati dodatni račun. Na novinarski konferenci v ponedeljek je ministrica za kmetijstvo Irena Šinko dejala, da naj bi popisovalci nakup opravili samo v primeru, da jim trgovina ne bi dovolila popisa. Pri tem se pojavlja vprašanje, ali naročnik pravzaprav ve, kaj izvajalec počne?

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS je primerjalnik cen hrane, katerega namen je sestaviti najcenejšo košarico ne glede na kvaliteto in poreko, umestilo na spletno stran nasasuperhrana.si, ki naj bi spodbujala nakupe lokalno pridelane, strogo kontrolirane hrane visokega kakovostnega standarda, ki je temu primerno dražja. Na tej strani so med drugim objavljeni dogodki, povezani z lokalno hrano, sejmi in podobno. No, in zdaj še – kje se lahko kupi najcenejše živilo ne glede na poreklo in kakovost. Zdi se, da se je s tem naredila velika škoda projektu spodbujanja lokalne pridelave, v katerega je bilo vloženega kar nekaj denarja.