V četrtek je potekala seja vlade, na kateri so med drugim sprejeli predlog novele Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Za očete to pomeni 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta, materam pa bi ostalo isto število dni kot do zdaj.
V sklopu predloga bi oče, od sedanjih 30 dni, lahko izrabil 15 koledarskih dni očetovskega dopusta od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Preostalih 15 dni, ki jih je bilo mogoče porabiti do končanega prvega razreda osnovne šole otroka, pa postane del starševskega dopusta v delu, ki ni prenosljiv.
Pravica do starševskega dopusta se za vsakega od staršev določi v trajanju 160 dni, pri čemer je 60 dni za vsakega neprenosljivih.
To pomeni, da kadar oče na mater prenese vseh 100 dni starševskega dopusta, lahko mati izrabi 260 dni starševskega dopusta, tako kot je urejeno že zdaj, očetu pa ostane še 60 dni, ki so neprenosljivi, so pojasnili na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Enako velja tudi obratno. Teh 60 dni lahko vsak od staršev izrabi do osmega leta starosti otroka.
Vlada prilagodila pomoč gospodarstvu in začela z obravnavo novih obdavčitev
»Gospodarstvo se sooča z vedno večjimi izzivi zaradi energetske draginje in ukrajinske krize, zato smo se odločili za spremembe in dopolnitve Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina,« so zapisali pri Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo RS.
Razširiti želijo krog upravičencev ter povišati deleže upravičenih stroškov, ki ga bodo podjetja dobila povrnjenega, in sicer iz prvotnih 30 odstotkov na 50 odstotkov pri enostavni pomoči, kar pomeni pomoč do 500.000 evrov.
Za posebno pomoč in pomoč za energetsko intenzivna podjetja, ki lahko prejmejo do dva milijona evrov, bo formula za izračun višine pomoči ostala nespremenjena, saj tako zahteva Začasni krizni okvir EU. Za posebno pomoč do dveh milijonov evrov tako ostaja omejitev 30 odstotkov upravičenih stroškov, energetsko intenzivna podjetja pa lahko računajo do največ 70 odstotkov upravičenih stroškov.
Vlada je na četrtkovi seji začela tudi z obravnavo paketa predlogov novel petih davčnih zakonov: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku, Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem potrjevanju računov. Dokončno jih bo vlada sprejela v naslednjih dneh, po obravnavi na Ekonomsko socialnemu svetu.
»Zaposleni z minimalno, povprečno in vse do petkratnika povprečne plače bodo glede na letošnje leto prihodnje leto zagotovo prejeli višje neto dohodke. Dodatno pozornost smo namenili tistim z najnižjimi dohodki in mladim, ki ta trenutek najbolj potrebujejo pomoč države,« so dodali na vladi. Ta pomoč pomeni, da se uvaja nova olajšava za mlade do 29 let – v višini tisoč evrov.
»Med predlagane davčne spremembe se je uvrstila tudi prevetritev sistema normirancev. Poudarjamo, da sistema ne ukinjamo. So pa spremembe nujne, kar se je pokazalo tudi skozi javno obravnavo in dialogu s socialnimi partnerji.«
V skladu z novelo zakona, se za tiste normirane sp.-je, ki imajo do 25 tisoč evrov prihodkov letno, ne spremeni nič. Prizna se jim, da so njihovi odhodki v višini 80 odstotkov prihodkov, na kar se plača 20-odstotna dohodnina, kar pomeni, da njihova dohodnina ostaja v višini štiri odstotke prihodka. V kolikor bo normirani sp. letno dosegel več kot 25 tisoč evrov prihodkov, bo kot odhodki priznani le 40 odstotkov prihodkov, to pa velja tudi za vse popoldanske sp.-je ne glede na višino prihodkov.
Slovenija je zaskrbljena zaradi evropskih ciljev o zmanjšanju uporabe pesticidov
Slovenija ne nasprotuje ciljem zmanjšanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS), vendar meni, da je potrebno vzeti v obzir razlike med državami in njihovim kmetijstvom, so sporočili iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS.
Zaradi omejenih naravnih danosti in strukture kmetijstva ima Slovenija določene posebnosti, kot so veliko število majhnih kmetij. Slovenija ne podpira splošne popolne prepovedi uporabe pesticidov na občutljivih območjih v delu, ki se nanaša na Naturo 2000.
Natura 2000, ki se razteza na več kot 18 odstotkih kopenske površine Evropske Unije in več kot 8 odstotkih njenega morskega ozemlja, je največje omrežje zaščitenih območij na svetu. Natura 2000 vključuje mrežo glavnih območij razmnoževanja in počivališča redkih in ogroženih vrst ter nekaterih redkih naravnih habitatnih tipov, ki so sami po sebi zaščiteni. Slovenija ima med vsemi državami članicami najvišji delež kopne površine v območjih Nature 2000 in sicer 37,9 odstotka.
Slovenija medtem podpira sprejem ukrepov, ki bi omejili ali prepovedali rabo le določenih pesticidov na teh območjih, bolj natančno tistih, ki imajo negativni vpliv na cilje ohranjanja narave, stanje voda oziroma vire pitne vode. Slovenija meni, da v predlogu ni ustrezno upoštevana tudi razpoložljivost alternativnih metod, ki bodo nadomestile kemična FFS. Slovenija si bo ob vsem tem prizadevala, da bi na tem področju ostala izjema.
Powered by Contextual Related Posts
