Skip to content

Normiranim podjetnikom se davek zvišuje za 200 odstotkov

Prejšnji teden je vlada začela z obravnavo paketa predlogov, ki vsebujejo »popravke« davčne zakonodaje: Zakona o dohodnini, Zakona o trošarinah, Zakona o davčnem postopku, Zakona o finančni upravi in Zakona o davčnem potrjevanju računov.

Preberite tudi:

Gospodarstvo se ohlaja, poslovna aktivnost z najstrmejšim padcem po letu 2013

Novele davčnih zakonov je pretekli petek obravnaval tudi Ekonomsko-socialni svet (ESS), nato pa jih je v ponedeljek vlada na dopisni seji tudi potrdila. Kaj je torej novega?

»Naj poudarimo, da bodo zaposleni z minimalno, povprečno in vse do petkratnika povprečne plače glede na letošnje leto prihodnje leto prejeli višje neto dohodke,« zagotavljajo na ministrstvu za finance. »Posebno pozornost smo namenili tistim z najnižjimi dohodki in mladim, ki ta trenutek najbolj potrebujejo pomoč države.«

Višina splošne olajšave je v predlogu določena na višini 5.000 evrov, odpravili pa so postopno zvišanje na 7.500 evrov. Skupni dohodek, do katerega se rezidentu poleg splošne olajšave prizna tudi dodatna splošna olajšava, je s 13.716,33 evra povišan na 16.000 evrov.

Klemen Boštjančič, minister za finance med novinarsko konferenco. Vir slike: Vlada RS.
Klemen Boštjančič, minister za finance med novinarsko konferenco. Vir slike: Vlada RS.

Davčno osnovo od dohodkov iz delovnega razmerja so za zavezance do dopolnjenega 29. leta starosti znižali v višini 1.000 evrov v posameznem davčnem letu, davčna stopnja v zadnjem 5. dohodninskem razredu pa je po novem določena pri 50 odstotkih, namesto pri 45.

Pri plačilu za poslovno uspešnost je za ugodno davčno obravnavo uveden nov pogoj in sicer je to izplačilo možno največ dvakrat v koledarskem letu. Odpravljena je tudi možnost davčno ugodnejše obravnave dohodka iz tega naslova v višini 100 odstotkov povprečne plače delavca.

Pri dohodkih iz oddajanja premoženja v najem so stopnjo dohodnine določili v višini 25 odstotkov, višine priznanih normiranih stroškov pa niso spremenili. Odpravili so tudi možnost, da se davčni zavezanec odloči o vključitvi dohodkov iz oddajanja premoženja v najem in dohodkov iz kapitala v letno davčno osnovo.

Poleg tega so spremenili pogoje in višino nadomestila za uporabo lastnih sredstev za delo na domu, ki se ne všteva v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja.

Spremembe pri samostojnih podjetnikih

Sprememb bodo deležni tudi samostojni podjetniki, ki svoje odhodke ugotavljajo na normirani način. To pomeni, da se jim od prihodkov odbije točno določena stopnja odhodkov, rezultat pa je davčna osnova.

Pri tako imenovanih polnih normirancih oziroma tistih, ki so v obvezna socialna zavarovanja vključeni samo na podlagi opravljanja dejavnosti, se do 35.000 evrov letnega prihodka ne spreminja nič, nad to mejo pa se priznani normirani odhodki znižujejo na 40 odstotkov.

Davek. Novo davčno zakonodajo bodo občutili predvsem samostojni podjetniki. Vir slike: Getty.
Novo davčno zakonodajo bodo občutili predvsem samostojni podjetniki. Vir slike: Getty.

Do sedaj je tudi nad 35.000 evrov prihodka veljala stopnja 80 odstotkov. Vsakih 1.000 evrov prihodka je torej zmanjšanih za 800 evrov normiranih odhodkov, ostalih 200 evrov pa je obdavčenih z 20-odsotno davčno stopnjo. Za vsakih 1.000 evrov znaša torej davek 40 evrov.

Po novem pa bi bilo od prihodkov odbitih le 40 odstotkov normiranih odhodkov, ostalo pa bi bilo obdavčeno z 20-odsotno davčno stopnjo. Tako bi podjetnik pri vsakih 1.000 evrih prihodka odštel 120 evrov davka.

Pri popoldanskih normirancih oziroma tistih, ki imajo ob zaposlitvi za polni delovni čas prijavljeno tudi opravljanje dejavnosti, veljajo znižani normirani odhodki v vsakem primeru, ne glede na višino prihodkov.

Predlog novele Zakona o trošarinah

Predlog o trošarinah med drugim predvideva, da se pravica do vračila trošarine za kmetijsko in gozdarsko mehanizacijo s 1. januarjem 2023 nadomešča s pravico do nakupa davčno označenega goriva za kmetijstvo in gozdarstvo z neposredno ugodnostjo pri plačilu trošarine.

Od 1. januarja 2023 se določa trošarina za gorivo za kmetijstvo in gozdarstvo v višini trošarine za plinsko olje za ogrevanje, s čimer bo dejansko obveznost plačila trošarine za nakup goriva za kmetijstvo in gozdarstvo nižja kot v veljavnem sistemu (trošarina za plinsko olje za ogrevanje znaša 24 odstotkov trošarine za dizelsko gorivo, v veljavnem sistemu pa kmetje po uveljavljanju vračila trošarine plačajo le 30 odstotkov trošarine za dizelsko gorivo).

Izdajanje računov ponovno obvezno

S predlogom novele Zakona o davčnem potrjevanju računov pa se ponovno uvaja obveznost izročanja izdanih računov s strani dobaviteljev blaga in storitev ter obveznost prevzema in zadržanja računa s strani kupca.

»To je eno od ključnih orodij za obvladovanje sive ekonomije in za zavarovanje pravic kupcev, vključno z možnostjo nadzora nad vsebino računa in uveljavljanja reklamacije,« ugotavljajo na ministrstvu za finance. »Prodajalec lahko izroči račun kupcu v papirni ali elektronski obliki v skladu z njunim dogovorom in tehnološkimi zmožnostmi prodajalca in kupca. Zavezance spodbujamo, da kjer in ko je to mogoče, račune izdajajo in izročajo v digitalni obliki.«

V kolikor bo paket predlogov potrjen v državnem zboru, bo predvidoma začela veljati z začetkom prihodnjega leta.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

Ladijske družbe na svoje križarke vabijo zaposlene, ki delajo na daljavo

Tisti, ki svoje službene obveznosti lahko opravljajo na daljavo, imajo več različnih možnosti, ko pride do izbire kraja za opravljanje dela.

Prijava na e-novice