Samozaposleni so bolj izpostavljeni revščini ali socialni izključenosti

V lanskem letu je skoraj četrtini (23,6 odstotka) vseh samozaposlenih, starih 18 let in več, v Evropski Uniji grozila revščina in socialna izključenost, so prejšnji teden sporočili iz Evropskega statističnega urada.
V primerjavi z letom 2020 in glede na status aktivnosti je bila to edina kategorija, pri kateri se je stanje revščine poslabšalo, saj se je ta povečala z 22,6 na 23,6 odstotka. Od leta 2020 do 2021 se je namreč stopnja tveganja revščine in socialne izključenosti za brezposelne, upokojence in zaposlene znižala za 1,6, 0,6 oziroma 0,3 odstotka.

Na državni ravni so Romunija, Portugalska in Estonija leta 2021 zabeležile najvišje deleže samozaposlenih, ki jim grozi revščina in socialna izključenost (70,8, 32,4 in 32,2 odstotka). Zlasti Romunija je med letoma 2020 in 2021 doživela največje povečanje (5,1 odstotne točke).
Nasprotno pa se je stanje revščine pri samozaposlenih izboljšalo v 11 državah, pri čemer sta Irska in Madžarska od leta 2020 do 2021 poročali o najvišjem znižanju (-3,2 oziroma -3,7 odstotka).
Slovenija se je na lestvici znašla na osmem mestu, takoj za Latvijo in pred Luksemburgom. Medtem ko se pri nas pripravljamo na zakon, ki bo del samozaposlenih potisnil v slabši položaj, pa evropske države odpirajo vrata vsaj tistim, ki svoje delo opravljajo na daljavo.
Španija bo naslednja, ki se bo pridružila državam članicam Evropske Unije z ugodnimi pogoji za tuje zaposlene ali samozaposlene. Pandemija koronavirusa je spodbudila podjetja, da nudijo delo na daljavo, prav tako pa se v takem načinu dela najdejo tudi samozaposleni.

To je odprlo nove priložnosti za tiste, ki si želijo tako imenovanega digitalnega nomadskega življenjskega sloga. Več evropskih držav v skladu s tem uvaja digitalne nomadske vizume kot »dobrodošlico tujim delavcem na daljavo«, ugotavljajo pri Evropskem sistemu za potovalne informacije in odobritve (ETIAS).
»Vizumi za digitalne nomade zapolnjujejo pravno praznino za delavce na daljavo, ki želijo krajši ali daljši čas preživeti v tujini in delati samostojno. Ti strokovnjaki lahko svoje delo vzamejo s seboj kamor koli gredo (običajno potrebujejo le prenosni računalnik in internetno povezavo),« so razložili pri ETIAS.
V Španiji bodo tako delavcem na daljavo izven Evropske unije ponudili enoletni vizum z možnostjo podaljšanja za največ pet let, pri čemer se bodo prosilcu lahko pridružili bližnji sorodniki, kot so zakonci in otroci. Predvsem Barcelona si prizadeva za preobrazbo v mednarodno tehnološko središče, da bi bila tako manj odvisna od turizma.
»V skladu z nedavno uvedenim zakonom o start up podjetjih v španskem parlamentu bo ljudem, ki delajo na daljavo, dovoljeno živeti v državi, ne da bi potrebovali celoten delovni vizum,« so zapisali pri Spainvisa. »Upamo, da bo to spodbudilo talent in naložbe v Španiji ter izboljšalo referenco države kot globalnega poslovnega središča.«
Hrvaška, Estonija, Gruzija, Latvija, Malta, Norveška, Islandija, Grčija, Portugalska in Češka so na seznamu 15 evropskih držav, ki ponujajo popolne ali delne različice digitalnih nomadskih vizumov.

Estonija se je prva prilagodila in uvedla program e-rezidentstva za tuje »spletne« podjetnike. Junija 2020 je predstavila vizum za digitalne nomade, za katerega se lahko odločijo samostojni podjetniki in delavci na daljavo.
Vizum za digitalne nomade v Estoniji omogoča tujim državljanom, da delajo v državi za obdobje 1 leta za lastno podjetje, registrirano v tujini, ali za tujega delodajalca.
Hrvaška je leta 2021 uvedla nov vizumski program za digitalne nomade v okviru kampanje »Hrvaška, tvoja nova pisarna!«. Zahteve vključujejo dokazilo o delu na daljavo, zadosten letni dohodek, zdravstveno zavarovanje, varnostno preverjanje in najemno pogodbo. Delovna viza za digitalne nomade vključuje tudi davčne oprostitve (tuji digitalni nomadi na Hrvaškem ne plačujejo davka) in veljavnost do 1 leta.
V Evropi je bila Nemčija prva država, ki je uvedla vizum za samozaposlene. Obstajata dve vrsti takšnih vizumov, ena za umetnike in druga za ostala področja.
Digitalni nomadi se morajo prijaviti pri nemškem davčnem uradu in predložiti vrsto dokumentov, kot so njihov portfelj, bančni izpiski in v nekaterih primerih dokazila o njihovem strokovnem znanju. Samostojni podjetniki morajo imeti stranke s sedežem v Nemčiji.