Doseženi prvi mejniki in cilji Načrta za okrevanje in odpornost, ključne, dolgo pričakovane reforme na področju dolgotrajne oskrbe, zdravstva in pokojnin čakajo na izvedbo

Spet smo v predvolilnem obdobju, polnem obljub in lepih besed. Na prvem soočenju osmih kandidatov za predsednika Republike Slovenije v Cankarjevem domu v sklopu Festivala za tretje življenjsko obdobje 29. septembra so ti povedali, da zanje predstavljajo ključne izzive uveljavitev zakona o dolgotrajni oskrbi, pokojninska in zdravstvena reforma ter krepitev vezi med generacijama. Pohvalno. Vse to je že predvideno med dolgo pričakovanimi in potrebnimi reformami v slovenskem Načrtu za okrevanje in odpornost in je hkrati pogoj za koriščenje 2,2 milijarde evrov razpoložljivega evropskega denarja do konca leta 2026. Kar nekaj kandidatov je bilo ali pa so člani Vlade Republike Slovenije in Državnega zbora RS, zato so z razmerami dobro seznanjeni oziroma lahko nanje vplivajo. Pa poglejmo kako gre pristojnim resorjem realizacija začrtanega dela v praksi?

Evropska komisija je letos poleti objavila Poročilo o izvajanju Mehanizma za okrevanje in odpornost na dan 30. 6. 2022:

Izplačila iz sklada za okrevanje in odpornost znašajo do 30. 6. 2022 za vse države članice skupaj 100 milijard evrov, od tega 56,6 milijarde evrov v predhodnem financiranju in 43 milijard evrov v plačilih. Izplačila na osnovi realiziranih mejnikov in ciljev so doslej prejele le: Španija, Slovaška, Hrvaška, Portugalska, Italija, Grčija in Francija, ostale so prejele pred-financiranje.

Izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost lahko spremljate na naslednji spletni strani: https://ec.europa.eu/economy_finance/recovery-and-resilience-scoreboard/. Podatki Evropske komisije so razdelani po državah članicah, šestih razvojnih stebrih EU, zastavljenih in realiziranih mejnikih in ciljih, izplačilih itd.

Slovenija je do danes prejela 231 milijonov evrov sredstev predplačil v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost. Zahtevek za plačilo prvega obroka nepovratnih sredstev v vrednosti 57 milijonov evrov bruto bo Slovenija oziroma Urad za okrevanje in odpornost pri Ministrstvu za finance v Bruselj posredoval predvidoma letos jeseni. Do sedaj izpolnjeni pomembnejši mejniki so naslednji:

• začetek veljavnosti Zakona o debirokratizaciji,
• sprejetje Strategije digitalne transformacije podjetij,
• začetek veljavnosti sprememb Zakona o spodbujanju investicij z namenom spodbujanja zelenega prehoda,
• začetek veljavnosti Uredbe o razvojnih spodbudah za turizem,
• začetek veljavnosti spremembe Zakona o javnem naročanju.

V okviru drugega obroka za nepovratna sredstva, katerega mejniki in cilji naj bi bili po navedbah Urada za okrevanje in odpornost doseženi predvidoma do konca druge polovice leta 2022, je od 27 mejnikov in ciljev zaključenih 12, ostali so v izvajanju, in sicer:

• začetek veljavnosti Zakona o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije,
• število podjetij s pridobljenimi e-izkaznicami o energetski učinkovitosti in učinkovitosti materialov,
• oddaja naročila za sodelovanje poslovnih konzorcijev v pilotnih projektih v regulativnem peskovniku,
• začetek veljavnosti Zakona o alternativnih gorivih v prometu,
• smernice za inovativno javno naročanje,
• podjetja z dodeljeno e-identiteto,
• oddaja naročil za projekte digitalne preobrazbe podjetij,
• konzorciji podjetij z razvito digitalno strategijo,
• operativna infrastruktura v oblaku,
• število vozlišč v okviru evropske infrastrukture za storitve blokovnih verig, odprtih na nacionalni ravni,
• sprejetje strategije razvoja kapitalskega trga,
• oddaja naročil za projekte v podporo regionalnemu razvoju,
• oddaja naročil za ekosisteme inovativne poslovne infrastrukture in njihovo upravljanje,
• začetek veljavnosti drugega zakona o debirokratizaciji,
• začetek veljavnosti podzakonskih aktov Zakona o dolgotrajni oskrbi.

Pri tretjem obroku za nepovratna sredstva, katerega mejniki naj bi bili doseženi predvidoma do konca druge polovice leta 2023, je od 24 mejnikov izpolnjenih 6, ostali so v izvajanju. V okviru prvega obroka za izplačilo povratnih sredstev je predvidenih 9 mejnikov, ki naj bi bili skladno s potrjeno časovnico doseženi do konca letošnjega leta. Izpolnjeni so trije mejniki, ostali so v teku.

Vsi razpisi v okviru slovenskega Načrta za okrevanje in odpornost so (sicer ne najbolj ažurno) objavljeni na spletni strani Javne objave, s katere je razvidno, da so trenutno odprti trije javni razpisi za občine, in sicer:

• Javni razpis podpora inovativnim ekosistemom ekonomsko-poslovne infrastrukture,
• Javni razpis investicije v sisteme odvajanja in čiščenja odpadne vode, ki ležijo na manjših aglomeracijah od 2.000 PE (C1 K3 IH) in
• Javni razpis za investicije v vodovodne sisteme, ki oskrbujejo manj kot 10.000 prebivalcev (C1 K3 II).

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je 27. 9. 2022 objavilo Javni razpis za sofinanciranje vlaganj v nastanitveno turistično ponudbo za dvig dodane vrednosti turizma (NOO nastanitvene kapacitete), kjer je prvi rok za oddajo vlog 5. 12. 2022. Dostopen je na tej povezavi.

Ker načrt javnih razpisov, polletni ali letni, ki bi prijaviteljem omogočal pravočasno pripravo projektov, ni javno objavljen, smo Urad Republike Slovenije za okrevanje in odpornost vprašali, kateri razpisi/ukrepi so načrtovani v naslednjih šestih mesecih ter dobili odgovor, da so načrtovani naslednji javni razpisi za vlaganja v:

• obnovljive vire energije v sistemih daljinskega ogrevanja,
• elektroenergetske transformatorske postaje,
• novo nizkonapetostno distribucijsko omrežje,
• izvedbo posameznih nadgradenj tehničnih stavbnih sistemov,
• energetsko in trajnostno prenovo stavb velikega upravnega in družbenega pomena, ki so v javni lasti,
• energetsko in trajnostno prenovo stanovanjskih stavb v javni lasti,
• sofinanciranje gradnje objektov za zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih,
• sofinanciranje začetnih investicij v podporo investicijam za večjo produktivnost, konkurenčnost, odpornost in dekarbonizacijo gospodarstva na obmejnih problemskih območjih – javni razpis za izbor projektov za preostanek sredstev,
• sofinanciranje gradenj odprtih zelo zmogljivih širokopasovnih omrežij.

Ob potrditvi Načrta za okrevanje in odpornost konec julija 2021 je Slovenija predvidela koriščenje 705 milijonov posojil, s katerimi bodo predvidoma financirani naslednji ukrepi (reforme in naložbe):

• proizvodnja elektrike iz obnovljivih virov energije,
• strategija za ozelenitev izobraževalne in raziskovalne infrastrukture v Sloveniji,
• zagotovitev varnega okolja bivanja za osebe, ki so odvisne od pomoči drugih,
• zagotavljanje javnih najemnih stanovanj,
• krepitev distribucijskega omrežja električne energije,
• povečanje zmogljivosti železniške infrastrukture,
• zmanjševanje poplavne ogroženosti ter zmanjševanje tveganja za druge podnebno pogojene nesreče,
• projekti odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode,
• projekti oskrbe in varčevanja s pitno vodo,
• ozelenitev izobraževalne infrastrukture v Sloveniji.

Pred nastopom vlade Roberta Goloba je bilo veliko govora o takojšnjih spremembah potrjenega Načrta za okrevanje in odpornost, do katerih ni prišlo. Glede tega so nam iz Urada za okrevanje in odpornost odgovorili, da bo vlada Načrt prilagodila zaradi manjše alokacije nepovratnih sredstev. Spomnimo, ko je bil aktualni načrt potrjen na Svetu Evropske unije (julij 2021), so bili načrtovani ukrepi v vrednosti 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev (vsa razpoložljiva nepovratna sredstva) in 705 milijonov evrov posojil (od 3,2 milijarde evrov razpoložljivih). Evropska komisija je, kot pričakovano, alokacijo nepovratnih sredstev zaradi novih, ugodnejših ocen rasti BDP-ja v letu 2021 junija 2022 znižala, in sicer za 286 milijonov evrov. Temu primerno bo morala vlada prilagoditi načrt. Kateri ukrepi, na kakšen način in v kolikšnem obsegu bodo deležni prilagoditev, pa v tem trenutku še ni znano.

Na pristojnem Uradu pravijo, da bo Načrt najverjetneje do določene mere prilagojen tudi zaradi vpliva inflacije oziroma podražitve storitev in materialov na izvedbo ukrepov ter dopolnjen z dodatnim poglavjem, v katerem bodo upoštevani cilji načrta REPowerEU (cenovno dostopna, zanesljiva in trajnostna energija za Evropo) za zmanjšanje odvisnosti od ruskih energentov.

Predviden prispevek k podnebnim ciljem kot delež dodeljenih sredstev načrta za okrevanje in odpornost po državah članicah

Prispevek k digitalnim ciljem kot delež dodeljenih sredstev načrta za okrevanje in odpornost po državah članicah

Zeleni prehod: primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji do 30. 6. 2022.

Digitalna transformacija: primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji do 30. 6. 2022.

Pametna, trajnostna in vključujoča rast: primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji do 30. 6. 2022.

Socialna in teritorialna kohezija: primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji do 30. 6. 2022.

Zdravstvena ter gospodarska, socialna in institucionalna odpornost: primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji do 30. 6. 2022.

Politike za naslednjo generacijo, otroke in mladino: primeri ukrepov z izpolnjenimi mejniki in cilji do 30. 6. 2022.