Za naslednje leto napovedi upočasnjevanja gospodarstva, ob tem pa tudi inflacije
»Svetovno gospodarstvo se sooča s številnimi turbulentnimi izzivi. Najvišja inflacija v zadnjih nekaj desetletjih, zaostrovanje finančnih pogojev v večini regij, ruska invazija na Ukrajino in dolgotrajna pandemija covida-19 močno vplivajo na obete,« so v najnovejši gospodarski napovedi sporočili iz Mednarodnega denarnega sklada (IMF).
Po njihovih napovedih naj bi stopnja svetovne gospodarske rasti padla s 6 odstotkov leta 2021 na 3,2 odstotka letos, naslednje leto pa naj bi sledil ponoven padec na 2,7 odstotka.
»To je najšibkejši profil rasti od leta 2001, razen v času svetovne finančne krize in akutne faze pandemije covida-19,« so komentirali. »Približno tretjina svetovnega gospodarstva se sooča z dvema zaporednima četrtletjema negativne rasti.«
Slovenija bi lahko leto 2022 zaključila s 5,7-odstotno gospodarsko rastjo, leto 2023 pa s 1,7-odstotno. Inflacija naj bi letos v povprečju znašala 8,9 odstotka, naslednje leto pa naj bi padla na 5,1 odstotka.
Na svetovni ravni naj bi se inflacija povišala s 4,7 odstotka v preteklem letu na 8,8 odstotka leta 2022, leta 2023 pa naj bi padla na 6,5 odstotka in do leta 2024 na 4,1 odstotka.
Kaj svetuje IMF? Monetarna politika mora vztrajati pri ponovni vzpostavitvi stabilnosti cen, fiskalna politika pa bi si morala prizadevati za ublažitev pritiskov na življenjske stroške, hkrati pa ohraniti dovolj strogo držo, usklajeno z monetarno politiko, so zapisali.
Vnaprejšnje in agresivno zaostrovanje monetarne politike (med drugim zviševanje obrestnih mer s strani centralnih bank) je ključnega pomena za umiritev rasti cen, saj gospodinjstva in podjetja svoja pričakovanja glede plač in cen utemeljujejo na svojih nedavnih izkušnjah z inflacijo.
Prednostna naloga držav pa je zaščita ranljivih skupin s ciljno usmerjeno kratkoročno podporo za ublažitev bremena krize življenjskih stroškov, ki se čuti po vsem svetu. Vseeno pa te podpore ne smejo biti preveč obsežne, ker lahko dosežejo obraten učinek od tistega, za katerega si prizadevajo centralne banke.
Denarna politika je pomembna tudi pri reševanju težav močnega ameriškega dolarja, ki je trenutno na najvišji ravni od začetka leta 2000. Trenutno za 100 evrov dobimo le dobrih 97 dolarjev, medtem ko bi jih približno pred enim letom dobili 117.
Za mnoge trge v razvoju moč dolarskega tečaja povzroča akutne izzive, zaostruje finančne pogoje in povečuje stroške uvoženega blaga. Zaenkrat se zdi, da rast dolarja večinoma poganjajo zaostrovanje denarne politike v Združenih državah Amerike in energetska kriza.
Dotaknili so se tudi podnebnih sprememb. »Za izvajanje podnebnih politik, ki bodo preprečile katastrofalne podnebne spremembe, je potrebnih veliko ukrepov,« so sporočili v oktobrski napovedi.
Te politike lahko kratkoročno negativno vplivajo na gospodarsko aktivnost in inflacijo, vendar je to neprimerljivo s katastrofalnimi posledicami, ki bodo nastopile v primeru, da se ne stori ničesar.
»Sporočilo je jasno: pravočasen in verodostojen zeleni prehod poleg tega, da je ključnega pomena za prihodnost našega planeta, pomaga tudi k makroekonomski stabilnosti,« so dodali pri IMF.
Powered by Contextual Related Posts
