Naprej na vsebino

Vlada vabi k podajanju predlogov in mnenj glede Strategije digitalnih javnih storitev 2030

Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek Strategije digitalnih javnih storitev 2030 ter ga posredovalo v medresorsko usklajevanje in javno obravnavo. Zainteresirano javnost vabijo, da k strategiji poda svoja mnenja, predloge in stališča in s tem pripomore k vsebinsko dobro pripravljenemu dokumentu, so sporočili. Predloge pričakujejo do 19. novembra 2022.

Morda vas bo zanimalo tudi:

Dva projekta, ki bosta digitalizacijo pripeljala v slovensko Istro

Digitalizirana javna uprava je prvi pogoj za učinkovito nudenje storitev svojim uporabnikom (državljanom, podjetjem, občinam, šolam …) ne le ob izjemnih dogodkih, kot je bila nedavna pandemija koronavirusa, pač pa tudi v običajnem vsakdanu, saj pripomore k večji kakovosti življenja, so še dodali.

Na ministrstvu so razložili, da je Strategija digitalnih javnih storitev 2030 sestavljena kot piramida, ki strateške prioritete prenaša v pet strateških ciljev, s pomočjo katerih bodo dosežene zastavljene prioritete. Na pet strateških ciljev se pripenja 23 skrbno zasnovanih specifičnih ciljev. Vsak od ciljev pa bo imel definirane konkretne korake v akcijskem načrtu, ki se bo posodabljal vsaki dve leti.

Osnutek Strategije digitalnih javnih storitev 2030 ter kontakt za posredovanje pripomb sta objavljena tukaj.

Do leta 2030 naj bi bile digitalizirane vse ključne javne storitve. Vir slike: UPNews.
Do leta 2030 naj bi bile digitalizirane vse ključne javne storitve. Vir slike: UPNews.

Kot so zapisali v Strategiji, si bo ministrstvo prizadevalo, da bodo leta 2030 vse ključne javne storitve zagotovljene na spletu in dostopne vsem uporabnikom. Poleg tega naj bi bilo do takrat vsaj 80 odstotkov ključnih javnih storitev, ki so dostopne digitalno, tudi opravljenih digitalno, vsaj 80 odstotkov uporabnikov javnih storitev pa naj bi uporabljalo digitalno identiteto.

Katere pa so ključne javne storitve? Ključne javne storitve so definirane na podlagi evropskih digitalnih ciljev za leto 2030 in so določene v okviru devetih življenjskih dogodkov – ustanovitev podjetja, redno poslovanje podjetij in kariera, študij, družina in selitev, spori majhne vrednosti, transport ter zdravje.

Pet strateških ciljev

Kot prvi cilj so v Strategiji opredelili učinkovito in varno okolje za opravljanje digitalnih storitev. Cilj je usmerjen v izgradnjo okolja, v katerem je mogoč razvoj in uvedba digitalnih javnih storitev.

Predvideno je poenotenje dostopa do digitalnih storitev, omogočanje vpogleda uporabnikov v svoje podatke in njihovo uporabo ne glede na organ, vzpostavitev komunikacije z uporabniki v digitalni obliki ter uvajanje sestavljenih digitalnih storitev.

‘Vse digitalne storitve so so-ustvarjene in usmerjene v uporabnike’ se imenuje drugi cilj. Ta izpostavlja tudi nujnost so-ustvarjanja digitalnih storitev z njihovimi uporabniki, enostavnost storitev za uporabnika, spremljanja uspešnosti izvajanja digitalnih storitev, sistematičnega merjenja zadovoljstva uporabnikov, promocije, izobraževanja uporabnikov in zagotavljanja pomoči uporabnikom ter nujnost vključevanja vseh v uporabo digitalnih storitev.

Digitalne storitve morajo biti so-ustvarjene z uporabniki. Vir slike: The Mandarin.
Digitalne storitve morajo biti so-ustvarjene z uporabniki. Vir slike: The Mandarin.

Tretji cilj predstavlja ‘Široka uporaba rešitev za digitalno identifikacijo’. Enotna digitalna identifikacija uporabnikov pri uporabi storitev je temeljni pogoj za množično uporabo storitev, so izpostavili v Strategiji.

Tukaj so opredeljene uporabniško prijazne rešitve za digitalno identifikacijo, čezmejna interoperabilnost, enotna storitev za identifikacijo uporabnikov in elektronsko podpisovanje ter zagotavljanje sodobnih in uporabniško prijaznih storitev zaupanja.

‘Sodobna informacijska tehnologija za upravljanje zaupanja vrednih podatkov‘ je četrti cilj. Namen je zagotovitev sodobne informacijske tehnologije in vzpostavitev procesov upravljanja za zaupanja vredne podatke, vzpostavitev interoperabilnosti podatkov med institucijami in čezmejno, nadgradnja kataloga podatkovnih zbirk in vpeljava standardov za obdelavo podatkov ter vzpostavitev podatkovnih prostorov.

Kot zadnji cilj pa so določili ‘Interoperabilno in digitalno opolnomočeno državo’, s katerim so naslovljeni pogoji na strani države, ki morajo biti izpolnjeni za uspešno digitalizacijo javnih storitev.

Zaposleni v javnem sektorju morajo namreč biti digitalno opremljeni, usposobljeni za uporabo inovativnih metod. Uporaba naprednih orodij in metod ter podatkov omogočata učinkovito upravljanje in odločanje, poslovne procese pa je treba hkrati z njihovo digitalizacijo tudi optimizirati in jih vpeti v digitalno okolje.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice