Rumen plamen na vašem štedilniku je lahko tudi življenjsko nevaren
Plin se v Sloveniji v veliko gospodinjstvih uporablja kot vir ogrevanja prostorov in vode, v še več primerih pa ga uporabljajo za kuhanje in pripravo hrane na plinskem štedilniku.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Dogovor je dosežen: v Turčiji bo vozlišče plina, ki bo na voljo tudi Evropskim državam
Na štedilnik priključimo jeklenko, nato pa obrnemo ročico. Odpre se pretok plina, na enem izmed gorilnikov pa se ustvari iskra, ki zaneti plamen. Ta plamen mora biti moder, v nekaterih primerih pa se lahko obarva v rumeno ali oranžno. Poglejmo si, zakaj do tega pride.
Rdeči, oranžni ali rumeni plinski plameni so lahko znak nepopolnega zgorevanja, uhajanja plina ali resne varnostne napake. Moder plamen, morda z majhno rumeno konico in s svetlo modrim trikotnikom v sredini pomeni popolno izgorevanje plina. Čisti ogljikovodiki, kot so metan (rafiniran zemeljski plin), propan, butan in etan gorijo z modrim plamenom.
Za popolno izgorevanje je potrebno pravilno razmerje med kisikom in plinom. Ko to razmerje ni v ravnovesju, plin ne izgoreva pravilno in posledično se spremeni tudi barva plamena.
Plinski plamen, ki gori v rumeni ali oranžni barvi, ali pa se v njem pojavljajo manjši plameni v teh barvah, pomeni neustrezno razmerje kisika za izgorevanje. Pogosto je to nepravilno izgorevanje začasno in ga lahko povzročijo delci prahu ali umazan gorilnik, ki ga je treba očistiti.
Zaradi pomanjkanja kisika plamen ni tako vroč in čeprav ga ne moremo videti, zavohati ali okusiti, se v zrak na takšen način sprosti več ogljikovega monoksida (CO).
Barva plamena torej kaže tudi na temperaturo ognja. Modri plamen je najbolj vroč, nato pa si sledijo rumen, oranžen in rdeč plamen. Ogljikovodikovi plini gorijo modro, les, premog ali sveče pa v ostalih treh barvah.
LPG (utekočinjen naftni plin) gori pri temperaturi okoli 1.980 stopinj Celzija, zemeljski plin (metan) pa pri približno 1.960 stopinj Celzija.
Odvisno od vrste plina so za popolno zgorevanje potrebne različne količine kisika. Na primer, propan zahteva razmerje med zrakom in plinom približno 24:1, pri zemeljskem plinu je razmerje okoli 10:1.
Zastrupitev s plinom
V kolikor plamen več časa gori rumeno ali oranžno, je to lahko resnejša težava, ki zahteva strokovno pomoč. Poleg večje potrošnje plina in višjih stroškov, lahko povečana količina ogljikovega monoksida v zraku privede do zastrupitve.
Začetni simptomi zastrupitve s CO so podobni gripi in se lahko razlikujejo glede na koncentracijo nevarnega plina v zraku in čas izpostavljenosti. Opozorilni znaki vključujejo glavobol, slabost ali bruhanje, omotico in dezorientacijo, mišično oslabelost ali utrujenost, težko dihanje, zaspanost, tiščanje v prsih, pordelost kože in zmedenost.
V kolikor teh simptomov ne spremlja povišana telesna temperatura ali pa izginejo, ko zapustite območje plinskega štedilnika oziroma druge naprave na plin, je zelo verjetno v zraku nasičen CO.
V tem primeru je treba izklopiti plinsko napravo ter odpreti vrata in okna, da se omogoči kroženje zraka in odstranitev nevarnega plina. Območje je treba čimprej zapustiti in se nadihati svežega zraka, nato pa poklicati strokovnjake.
Za preprečevanje resne obolelosti ali celo smrti lahko uporabimo tudi detektorje ogljikovega monoksida, ki morajo biti nameščeni v bližini spalnic.