Vsako leto se ob dnevu reformacije poklonimo za nas Slovence izjemno pomembnim in pokončnim protestantom, Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču. Ampak ali se zares zavedamo, kaj so storili? Se zavedamo, da so za vedno spremenili tok naše zgodovine in nas povzdignili ob bok drugim evropskim narodom?
Preberite tudi:
Primož Trubar kot klen mož močne osebnosti je široko zastavil svoje delovanje v prid slovenstva in na vrsti področij opravil pionirsko in neprecenljivo delo, ki sta ga uspešno dopolnjevala in nadgrajevala Jurij Dalmatin in Adam Bohorič, vsi skupaj pa so postavili temelje slovenstva ne le na stvarnem, ampak tudi na kulturnem in duhovnem področju.
Kako cenjeno je bilo delo reformatorja Primoža Trubarja pri naslednikih, pove trditev jezikoslovca Jerneja Kopitarja: »On je naš Kolumb.« To pomeni, da je Trubar za Slovence odkril nove svetove in nove razsežnosti. Katere?
Primož Trubar je bil pionir in vizionar
Vsi vemo, da je Primož Trubar leta 1550, izgnan iz domovine zaradi reformatorskih idej, v Nemčiji kot eden najvidnejših reformatorjev napisal Katekizem in Abecednik, prvi natisnjeni knjigi v slovenščini. Ampak pred tem je moral opraviti še veliko in za Slovence izjemno pomembno temeljno delo. Ni namreč imel osnovnega orodja za pisanje knjig – pa pri tem ne mislim na pero.
Slovenci nismo imeli knjižnega jezika – in je naredil prvo gaz in ga je ustvaril in postavil temelje zanj. Nismo imeli svoje pisave, tuji črkopisi pa niso zajemali vseh naših glasov – in jo je sam oblikoval in izumil. Slovenščina se je uporabljala le za vsakdanji ozko zamejen del pogovorov, za vzvišeno, književno in duhovno rabo pa ni prišla v poštev, tam sta imeli mesto nemščina in latinščina – a je Trubar slovenščino postavil njima ob bok.
Trubar je zgradil sistem, ki je temelj našega knjižnega jezika
Trubar je s tem naredil vesoljni preskok in slovenskemu jeziku dodal širino in vse potrebne lastnosti, da je bil dorasel prodoru v knjigo. To njegovo vizionarsko dejanje je za vse nas neprecenljive vrednosti. Za knjižni jezik v svojih knjigah je izbral ljubljanščino, kar je bila zelo dobra izbira, ker je ta jezik vseboval elemente vseh narečij.
In zdaj še k pisavi, ki jo je moral ustvariti, da je bila primerna za zapis našega jezika. Vzel je gotico, nemško pisavo, in ji dodal znake za sičnike in šumnike ter še nekatere glasove. Trubar je z zastavljenim knjižnim jezikom in pravopisom postavil temeljni sistem, Adam Bohorič pa je ta jezik normiral v prvi slovenski slovnici Arcticae Horulae – to pa je podlaga slovenskega knjižnega jezika. Prav tako je v svoji slovnici izpopolnil in uzakonil pravopis, ki ga je uvedel Trubar, in zato se pisava po njem imenuje bohoričica, v veljavi pa je bila celo do začetka 19. stoletja.
Prevod Biblije je pomenil preizkušnjo in zmago slovenščine
Reformatorjem je bil eden največjih izzivov in teženj prevod Biblije. Literarni zgodovinar Jože Pogačnik je dejal, da je Biblija pomenila za slovenščino preizkušnjo in zmago hkrati in da je jezik, ki zmore ubesediti Biblijo, slovstveno zrel.
V Bibliji se namreč prepletajo čisto osnovne konkretne in zelo abstraktne zadeve in preprostost ter skrajna zapletenost. Slovenščina je to zmogla, Trubar s prevodom z naslovom Ta celi Novi testament (njegova zadnja knjiga) in Jurij Dalmatin s prevodom celotne Biblije pa sta ustvarila zgled vrhunske in trajne literarne vrednosti, po kateri so se zgledovali še naslednja stoletja.
Reformacija je v družbo prinesla bistveno spremembo
Reformacija se je v marsičem razhajala s katolicizmom. Primož Trubar se je zavzemal za 95 reformističnih tez Martina Lutra in vernike seznanjal z reformacijskimi idejami, zaradi katerih je bil v domovini preganjan in iz nje izgnan in je več kot pol življenja preživel v tujini ter je leta 1586 tam tudi umrl, in sicer v Derendingenu v Nemčiji.
Reformacija je postavila čisto nove temelje v odnosu vernika do Boga. Tako je za reformiste, in seveda tudi za Trubarja in druge naše protestante, vera osebna izbira, posameznikovo notranje prepričanje, ne več ukazana od zgoraj, od avtoritet.
V skladu s tem Biblije ne bere le duhovnik, ampak reformatorji Biblijo želijo dati v roke vsakemu verniku v njegovem maternem jeziku. Ta sprememba je ključna za nadaljnji humanistični razvoj družbe. Trubar kot velik humanist, ki je imel močno domovinsko zavest, si je prav zato prizadeval za prevod Biblije v slovenščino, kar je izpeljal njegov učenec Jurij Dalmatin.
Velik vpliv naših reformistov na šolstvo
Še eno področje je reformacija močno zaznamovala in mu prinesla napredek: šolstvo. Do takrat niso obstajale osnovne šole, katere bi lahko obiskoval vsak in se v njih učil v maternem jeziku. V teh šolah so poučevali pisanje, branje, petje in katekizem. Trubar je izdal Katekizem in Abecednik v slovenskem jeziku, ki sta oba predlogi za izobraževanje – posvetno in versko.
Ob tem je Trubar poleg te osnovne šole ločil še poklicno, kjer je poučevanje potekalo v latinščini in so jo obiskovali tisti, ki so se izobraževali za duhovnike in druge poklice. Adam Bohorič pa je celo napisal pedagoško teorijo, pri kateri je vpeljal novost: učitelj mora podajanje snovi prilagoditi učencem.
Domovinska zavest in ljubezen do materinščine
Vse tri naše reformatorje je družila in gnala domovinska zavest, ki se je oblikovala v času, ko so povsod po Evropi nastajali narodi. K temu je sodilo tudi delovanje in ljubezen do maternega jezika, ki so ga naši protestantje povzdignili na nesluteno raven in nam tlakovali pot v sodobno družbo.
Powered by Contextual Related Posts
