V oktobru so se podražila samo žita, ostale skupine živil pa pocenile

V letošnjem letu veliko poslušamo o inflaciji in podražitvah raznih surovin in energentov. Vse to je vplivalo tudi na cene hrane, ki so v začetku leta rekordno poskočile. Pogoje pridobivanja hrane, predvsem v revnejših državah, so dodatno zaostrile tudi visoke cene gnojil.

V zadnjih mesecih pa so po podatkih Indeksa cen hrane, ki ga vodi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), svetovne cene hrane počasi padale.

Tako je Indeks oktobra v povprečju znašal 135,9 točke, kar je 14,9 odstotka manj, kot je znašal na vrhu, ki ga je dosegel meseca marca. Kljub temu so cene hrane še vedno 2 odstotka višje kot v času pred enim letom.

V primerjavi s prejšnjim mesecem so se med vsemi skupinami hrane, ki jim sledi Indeks, podražila predvsem žita, medtem ko so cene rastlinskih olj, mesnih in mlečnih izdelkov ter sladkorja zabeležile padec.

Cene žit so bile glede na september višje za 3 odstotke, glede na oktober lani pa 11,1 odstotka. Svetovne cene pšenice so poskočile za 3,2 odstotka, predvsem zaradi nenehnih negotovosti v zvezi z dogovorom o izvozu iz Ukrajine. Razmere je zaostrila tudi nižja dobava iz Združenih držav Amerike.

Koruza se je medtem podražila za 4,3 odstotka, kar je posledica slabših obetov glede pridelka v ZDA in Evropski uniji ter suše v Argentini. Oktobra so se za 3 odstotke zvišale tudi mednarodne cene sirka. Cene ječmena so ostale skoraj iste, saj so rast cen ublažili boljši obeti pridelka v EU. Riž se je podražil za 1 odstotek.

Svetovne cene rastlinskih olj so bile v oktobru nižje za 1,6 odstotka in s tem dosegle za 20 odstotkov nižjo raven kot v istem času leta 2021. Palmovo olje se je pocenilo zaradi visokih zalog v jugovzhodni Aziji, sojino in repično olje pa je kotiralo nižje zaradi dobrih obetov zalog v prihodnjih mesecih. Omenjene negotovosti glede izvoza hrane iz Ukrajine pa so povzročile, da so cene sončničnega olja poskočile.

Mlečni izdelki so se v oktobru prodajali po 1,7 odstotka nižjih cenah kot v septembru, kar je že četrti zaporedni mesečni padec. Kljub temu so cene ostale za 15,4 odstotka višje kot pred letom dni.

Na padec so vplivale nižje dobave od pričakovanih s strani Kitajske ter šibkejše povpraševanje s strani drugih držav uvoznic, saj so zaenkrat dobro založene. Mleko se je pocenilo tudi zaradi negotovosti glede dobav ob naraščajoči inflaciji ter napovedih recesije.

Cene mesa so bile oktobra v povprečju prav tako nižje in sicer za 1,4 odstotka, ostale pa so za 5,8 odstotka višje kot v oktobru lani. Cene ovčjega mesa so zabeležile najstrmejši padec, predvsem zaradi valutnih gibanj in sezonsko naraščajoče dobave iz področja Oceanije.

Podobno so se znižale tudi cene prašičjega mesa zaradi šibkejšega notranjega povpraševanja v nekaterih vodilnih državah proizvajalkah. Medtem so svetovne cene govejega mesa nekoliko padle zaradi visokih zalog in vse večje razpoložljivosti goveda za zakol, zlasti v Braziliji.

Cene perutninskega mesa, ki so pred meseci dosegle zgodovinski vrh, so že četrti mesec zapored padale, saj je izvozna razpoložljivost presegla umirjeno svetovno povpraševanje, ne glede na zastoje v proizvodnji zaradi izbruhov ptičje gripe in visokih stroškov krme.

Najslajše živilo v Indeksu pa se je mesečno pocenilo zgolj za 0,6 odstotka, letno pa za kar 8,5 odstotka. Na svetovne cene sladkorja so vplivali pozitivni obeti glede svetovne dobave za sezono 2022/23, dodatno podkrepljeni z izboljšanimi obeti glede proizvodnje v Indiji. Majhen mesečni padec je posledica skrbi glede dežja, ki ovira žetev v Braziliji, in zamude pri začetku sezone v Indiji.

Dodatno je nadaljnji padec cen sladkorja preprečilo višje uvozno povpraševanje, zlasti iz Indonezije in Kitajske, skupaj z višjimi cenami etanola v Braziliji, kar je spodbudilo večjo uporabo sladkornega trsa za proizvodnjo etanola.