Naprej na vsebino

Leto se bliža h koncu: božičnica, dohodnina in (neizplačan) regres

Vstopamo v zadnje mesece leta, ko nastopi tudi čas za izplačilo tako imenovane božičnice. Poleg tega se s koncem leta zaključuje tudi obdobje, za katero bomo v naslednjem letu morali poravnati dohodnino.

Kot je določeno v Zakonu o delovnih razmerjih, je plača zaposlenega sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost ter dodatkov. Nagrada oziroma plačilo za poslovno uspešnost, kar pogovorno označujemo kot božičnico ali trinajsto plačo, pa je opredeljena v kolektivni pogodbi ali v pogodbi o zaposlitvi. Običajno višino božičnice določajo posamezne kolektivne pogodbe.

Kljub temu, da so bile med predlogi sprememb delovne zakonodaje tudi ideje o tem, da bila božičnica obvezna, zaenkrat kaže, da bo božičnica letos še prostovoljna, so opozorili na portalu Data.si.

Božičnica ali trinajsta plača predstavlja nagrado za poslovno uspešnost. Vir slike: Expaturm.
Božičnica ali trinajsta plača predstavlja nagrado za poslovno uspešnost. Vir slike: Expaturm.

Nedavne spremembe dohodninskega zakona so prinesle nekatere novosti tudi na področje božičnic. Te novosti bodo sicer veljale le letos, saj se za naslednje leto napovedujejo nove davčne reforme.

Po novem je izplačilo neobdavčeno do višine 100 odstotkov povprečne mesečne plače v Sloveniji ali do 100 odstotkov povprečne mesečne plače posameznega zaposlenega, vključno z nadomestili plače, izplačane za zadnjih 12 mesecev, če je to za posameznika ugodneje. Božičnica je do te višine oproščena plačila dohodnine, ne pa tudi prispevkov.

Na Data.si so pripravili izračun, v katerem so pokazali, koliko stane izplačilo božičnice zaposlenega in koliko delodajalca.

Za prispevke je v primeru božičnice v višini 1.500 evrov bruto potrebno skupaj odšteti 573 evrov. Celotni strošek za delodajalca predstavlja 1.741,50 evra (16,1 odstotka prispevkov na bruto), neto izplačilo na računa zaposlenega pa znaša 1.168,50 evra (22,1 odstotka prispevkov od bruto).

V nekaterih primerih je regres lahko izplačan ob koncu leta

Večina zaposlenih je regres letos že prejela in sicer v času do 1. julija, ko je določen tudi zakonski rok. Gre za znesek, ki mora biti izplačan najmanj v višini minimalne plače, do njega pa so upravičeni vsi zaposleni, ki so upravičeni tudi do letnega dopusta.

Po Zakonu o delovnih razmerjih je regres možno izplačati tudi po 1. juliju. Za izplačilo imajo do 1. novembra čas delodajalci, ki imajo težave z likvidnostjo ter če je tako določeno s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti.

Izplačilo regresa za leto 2022 do konca leta pa je možno za tiste delavce, ki so se zaposlili po 1. juliju. Pri Data.si poudarjajo, da Zakon o delovnih razmerjih v takšnih primerih roka natančno ne določa. »A iz sodne prakse izhaja, da je rok za izplačilo regresa v takšnih primerih do 31. decembra v tekočem letu,« so dodali.

Regres se navadno izplača do sredine leta, v določenih primerih pa kasneje. Vir slike: Pixabay.
Regres se navadno izplača do sredine leta, v določenih primerih pa kasneje. Vir slike: Pixabay.

Vsekakor pa gre v tem primeru za izplačilo sorazmernega dela regresa. V kolikor je delavec pri delodajalcu zaposlen, na primer 4 mesece, mu pripada 4/12 oziroma ena tretjina regresa, ki ga je delodajalec ostalim izplačal na sredini leta.

Za katere dohodke plačamo dohodnino in za katere ne?

Med najpogostejšimi vrstami dohodkov najverjetneje najdemo dohodke iz zaposlitve, opravljanja dejavnosti in kapitala. Poleg omenjenih, plačamo dohodnino še za dohodke iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, dohodke iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter druge dohodke (nagrade, darila, dobitki v nagradnih igrah in drugo).

Dohodnina predstavlja davek od dohodkov fizičnih oseb, ki se izračuna in plača za vsako leto posebej. Med letom se plačuje akontacijo dohodnine in sicer lahko to poteka v obliki mesečnih obračunov ali kako drugače.

Nekateri dohodki pa so oproščeni dohodnine. Ti vključujejo:

  • pomoči in subvencije (na primer subvencija, ki pripada mladi družini kot spodbuda za prvo reševanje stanovanjskega vprašanja),
  • dohodke, tudi v obliki povračil stroškov, storitev in drugih ugodnosti, po posebnih zakonih (na primer veteranski dodatek po zakonu o vojnih veteranih),
  • dohodke iz naslova starševskega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti (na primer otroški dodatek),
  • dohodke iz naslova obveznega pokojninskega, invalidskega in zdravstvenega zavarovanja (na primer invalidnina),
  • dohodke, povezane z zagotavljanjem varnosti, zaščite in reševanja (na primer dohodek, prejet na podlagi pogodbe o prostovoljnem služenju vojaškega roka),
  • dohodke v zvezi z izobraževanjem (na primer prejemki, izplačani za kritje šolnine in stroškov prevoza ter bivanja),
  • dohodke, povezane s kmetijsko in gozdarsko dejavnostjo (na primer plačila iz naslovov ukrepov kmetijske politike, pridobljena v zvezi z dolgoročnimi vlaganji),
  • odškodnine,
  • vrnitev premoženja,
  • dohodke, povezane z družinskimi razmerji (npr. preživnine),
  • druge dohodke v zvezi s sodnimi in upravnimi postopki (npr. zamudne obresti),
  • posebne dohodke iz zaposlitve in iz dejavnosti (npr. prejemki za delo pripornikov),
  • dobiček iz kapitala od osvojitve premičnin,
  • dohodke, dosežene s prodajo odpadnega papirja, ki ga v okviru zbiralne akcije, ki jo organizira šola, zberejo učenci ali dijaki,
  • pokojninske rente in odkupne vrednosti, izplačane v skladu z zakonom o prvem pokojninskem skladu Republike Slovenije in preoblikovanju pooblaščenih investicijskih družb in
  • posmrtnine, ki jo prejme posameznik iz Sklada vzajemne samopomoči, katerega ustanovitelj je Zveza društev upokojencev Slovenije.
Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice