Naprej na vsebino

Razprava: Bo energetski krizi sledila prehranska kriza? »Kmet je nekdo, ki proizvaja hrano, in ne nekdo, ki je kriv za vse probleme sveta«

V organizaciji Wilfried Martens Centre for European Studies, katerega član je tudi Inštitut dr. Antona Korošca (INAK), je včeraj v Bruslju potekalo največje srečanje desno-sredinskih političnih fundacij. Dogodek, ki je tokrat potekal pod naslovom Obdobje negotovosti in priložnosti v EU, je združil inštitute, politike in uradnike EU, z namenom širše razprave o prednostnih nalogah domače in evropske politike. Med devetimi panelnimi razpravami, ki so potekale v okviru dogodka, je INAK sodeloval s panelom: »Bo energetski krizi sledila prehranska kriza?« ki je osvetlil vpliv trenutne energetske krize na prihodnost kmetijskega sektorja in zagotavljanje nadaljnje prehranske varnosti v EU. Razpravo je moderiral evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP), v njej pa sta sodelovala še poslanec Evropskega parlamenta iz Italije Herbert Dorfmann (EPP) ter Emma Brown, direktorica za javne politike pri CropLife Europe.

Na začetku razprave je Bogovič opomnil na 60. obletnico Skupne kmetijske politike EU (SKP), ki jo obeležujemo prav letos, in poudaril pomen SKP za razvoj evropskega kmetijstva, podeželja in krepitve trajnosti kmetijske pridelave. SKP se je po Bogovičevih besedah dobro izkazala že v covid-19 krizi, ruska agresija v Ukrajini pa je dokončno spodbudila večje zavedanje o pomenu prehranske varnosti EU in potrebo po njeni ohranitvi. Bogovič je ocenil, da je vojna v Ukrajini razgalila odvisnost EU od tretjih držav na področjih vojaške in energetske varnosti, medtem ko je zagotavljanje prehranske varnosti zaenkrat še v rokah EU, a se lahko tudi to hitro spremeni, v kolikor ne bomo previdni.

Razprava WMCES, INAK: Bo energetski krizi sledila prehranska kriza? Vir slike: posnetek zaslona.
Razprava WMCES, INAK: Bo energetski krizi sledila prehranska kriza? Vir slike: posnetek zaslona.

Zato je po njegovih besedah cilje Evropskega zelenega dogovora in Strategije »Od vil do vilic« treba izvajati “po pameti”, pred očmi imeti celovito sliko posledic izvajanja teh ciljev – ne le na okoljski del trajnosti, pač pa tudi na ekonomski in socialni steber trajnosti – predvsem za kmete, ki bodo izključni nosilci predvidenih sprememb. Z Bogovičem se je strinjal Dorfmann, ki je za izzive, pred katerimi se trenutno nahaja sektor kmetijstva v EU, potegnil vzporednice z določenimi napačnimi politikami na področju energetike, kjer so določene države zmanjševale proizvodnjo “umazane” energije in jo nadomeščale z enako “umazano” energijo, proizvedeno izven EU. Po njegovem mnenju se nam lahko podobno zgodi tudi na področju kmetijstva, če bomo bolj sledili ideologijam kot znanstvenim dejstvom in izkušnjam s terena. Dorfmann je poudaril, da morajo družinske kmetije ostati v jedru evropskega kmetijskega modela, da je krepitev trajnosti kmetijske proizvodnje nujna, a v skladu z realističnimi cilji in alternativami ter da je v javnosti treba spremeniti dojemanje kmeta kot nekoga, ki proizvaja hrano in ne nekoga, ki je odgovoren za vse probleme tega sveta. To je po njegovem mnenju nujno, če želimo v kmetijstvo privabiti mlade.

V delu razprave, ki se je nanašala na predlog uredbe o trajnostni rabi pesticidov (t. i. SUR uredba) je Emma Brown poudarila, da proizvajalci sredstev za zaščito rastlin podpirajo ambicije Evropskega zelenega dogovora in razumejo potrebo po zmanjševanju okoljskih vplivov pesticidov. Dodala pa je, da je treba najti ravnotežje med ambicijami in ekonomičnostjo ter produktivnostjo kmetijske pridelave. Po njenih besedah je kmete treba spodbujati k integriranemu varstvu rastlin, inovativnim rešitvam in rabi biopesticidov, ki pa morajo postati učinkovitejši in dostopnejši. Dorfmann je dodal, da je predlog SUR uredbe za politično skupino EPP nesprejemljiv, saj ne upošteva realnosti na terenu. Med t. i. zaščitena območja, na katerih po predlogu uredbe naj ne bi bilo dovoljeno uporabljati nobenih pesticidov, tudi biopesticidov ne, spada npr. veliko vinogradov in sadovnjakov, kjer je raba pesticidov neizogibna, prehod v popolnoma ekološko pridelavo pa praktično nemogoč. Stvari so po njegovem mnenju bistveno bolj zapletene, zato je arbitrarno in politično določanje ciljev zmanjšanja rabe pesticidov, brez ustrezne ocene vpliva na prehransko varnost in konkurenčnost kmetijstva ter brez razumevanja realnega stanja v državah članicah, napačno.

Razprava WMCES, INAK: Bo energetski krizi sledila prehranska kriza? Vir slike: posnetek zaslona.
Razprava WMCES, INAK: Bo energetski krizi sledila prehranska kriza? Vir slike: posnetek zaslona.

Bogovič je ob tem dodal, da v Sloveniji 51 % kmetijskih površin spada pod t. i. zaščitena območja, zato bi uveljavitev takšnih ciljev pomenila še večje opuščanje kmetij, predvsem vinogradov in sadovnjakov, rezultat česar bi bila dodatno zmanjšana samooskrba in pospešitev zaraščanja. Dodal je še, da potrebujemo ustrezno ravnotežje med različnimi vrstami kmetijske proizvodnje – tradicionalno, ekološko, integrirano,…

Razprava se je zaključila s pogledom v prihodnost evropskega kmetijstva. Brownova je izpostavila, da je industrija na razpotju: digitalna preobrazba, ohranjanje prehranske varnosti in zahteve po konkurenčnosti. Konkurenčnost se ne zgodi čez noč. Industrija po njenih besedah potrebuje stalnost za vlaganja in stabilen regulativni okvir. Obstaja namreč negotovost ali se bodo podjetja odločala vlagati v EU, saj traja obdobje razvoja in sprostitve novih pesticidov na trg cca. 11 let, pri biopesticidih je to obdobje 5-7 let. Bogovič je zaključil, da nas mora trenutna kriza zbuditi. Prehranska varnost namreč ni samoumevna, zato jo je nujno treba ohranjati in krepiti.

Posnetek razprave je dostopen na povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=C_qgrznKgNc.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice