Združeni narodi so torek, 15. november 2022, razglasili za »dan osmih milijard«, saj projekcije kažejo, da se je na ta dan rodil osem milijardni človek. Število ljudi na Zemlji se je tako od leta 2010 povečalo za še eno milijardo.
»Ta rast brez primere je posledica postopnega podaljševanja človeške življenjske dobe zaradi izboljšav javnega zdravja, prehrane, osebne higiene in medicine,« so ob tej priložnosti sporočili iz OZN. »To je tudi posledica visoke in vztrajne stopnje rodnosti v nekaterih državah.«
Države z najvišjo stopnjo rodnosti so običajno tiste z najnižjim dohodkom na prebivalca. Globalna rast prebivalstva se je torej sčasoma vse bolj koncentrirala med najrevnejšimi državami na svetu, od katerih jih je večina v podsaharski Afriki.
V teh državah lahko trajna hitra rast prebivalstva onemogoči doseganje ciljev trajnostnega razvoja (SDG), ki ostajajo »najboljša svetovna pot do srečne in zdrave prihodnosti«, so razložili v organizaciji.
»Ta mejnik je priložnost za praznovanje raznolikosti in napredka ob upoštevanju skupne odgovornosti človeštva za planet,« je osem milijard prebivalcev komentiral António Guterres, generalni sekretar Združenih narodov.
Večje število ljudi na svetu bi lahko pomenilo slabo novico samo v primeru, da se »vlade ne bi uspele pripraviti na to, kar prihaja v naslednjih desetletjih«, je opozorila Rachel Snow iz Sklada združenih narodov za populacijo.
Kot kaže, pa se rast prebivalstva počasi ohlaja. Medtem ko je trajalo 12 let, da je svetovno prebivalstvo naraslo s sedem na osem milijard, bo trajalo približno 15 let oziroma do leta 2037, da bo doseglo devet milijard.
Stopnja rasti je po podatkih Združenih narodov najnižja od leta 1950. Leta 1964 je dosegla vrh pri 2,2 odstotka na leto, v letu 2020 pa je padla pod en odstotek.
Najnovejše projekcije kažejo, da bi lahko svetovno prebivalstvo vrh doseglo med leti 2080 in 2090 pri okoli 10,4 milijarde ljudi in na tej ravni ostalo do leta 2100. Kaj se bo zgodilo po tem, pa bomo morali »počakati in videti«, meni Snow.
Več kot polovica predvidenega povečanja svetovnega prebivalstva do leta 2050 bo skoncentrirana v osmih državah in sicer v Demokratični republiki Kongo, Egiptu, Etiopiji, Indiji, Nigeriji, Pakistanu, Združeni republiki Tanzaniji in na Filipinih.
»Razmerje med rastjo prebivalstva in trajnostnim razvojem je zapleteno in večdimenzionalno,« je prepričan Liu Zhenmin, generalni podsekretar ZN za ekonomske in socialne zadeve. »Hitra rast prebivalstva otežuje izkoreninjenje revščine, boj proti lakoti in podhranjenosti ter povečanje obsega zdravstvenih in izobraževalnih sistemov.«
Dodal pa je, da bo doseganje ciljev trajnostnega razvoja, zlasti tistih, povezanih z zdravjem, izobraževanjem in enakostjo spolov, prispevalo k »zmanjšanju stopnje rodnosti in upočasnitvi rasti svetovnega prebivalstva«.
Delež svetovnega prebivalstva, starega 65 let in več, naj bi se povečal z 10 odstotkov leta 2022 na 16 odstotkov do leta 2050. Takrat se pričakuje, da bo število oseb, starih 65 let ali več, po vsem svetu več kot dvakrat večje od števila otrok, mlajših od pet let, in približno enako številu otrok, mlajših od 12 let.
Združeni narodi državam s starajočim se prebivalstvom (med katere spada tudi Slovenija) svetujejo, da bi morale sprejeti ukrepe za prilagoditev javnih programov naraščajočemu številu starejših, vključno z vzpostavitvijo univerzalnega zdravstvenega varstva in sistemov dolgotrajne oskrbe ter z izboljšanjem vzdržnosti sistemov socialne varnosti in pokojninskih sistemov.
Powered by Contextual Related Posts
