V Sloveniji bi lahko gospodarska rast padla s 5 % leta 2022 na 0,5 % prihodnje leto
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) v svoji najnovejši napovedi, ki jo je objavila v torek, za Slovenijo predvideva upočasnitev rasti bruto domačega proizvoda (BDP) s pet odstotkov leta 2022 na 0,5 odstotka v prihodnjem letu.
Napoved upočasnitve rasti odraža višjo inflacijo, šibkejše zunanje povpraševanje in negativen vpliv vojne v Ukrajini na zaupanje v gospodarstvu.
Kljub padcu gospodarske aktivnosti organizacija pričakuje, da bo trg dela ostal »napet«, kar bo spodbudilo močnejšo rast plač in še dodatno prispevalo k inflacijskim pritiskom. Realna višina plač (znesek, ki je usklajen z inflacijo) pa se bo znižala, kar bo zmanjšalo zasebno potrošnjo.
Za leto 2024 pri OECD napovedujejo dvig rasti BDP-ja na dva odstotka, saj naj bi se do takrat umirila tudi inflacija. Inflacijski pritiski so se po svetu okrepili predvsem zaradi vojne v Ukrajini, ki je dvignila cene energentov in hrane. Višja cena energije je pripomogla k podražitvi izdelkov in storitev. Zaostrena denarna politika in upočasnjena rast pa bosta sčasoma pripomogla k umirjanju inflacije.
Javnofinančna politika bo v letu 2023 ostala podporna, leta 2024 pa se bo zaostrila, so dodatno zapisali v napovedi. »Fiskalna podpora bi morala biti usmerjena v gospodinjstva z nizkimi dohodki, ohraniti spodbude za varčevanje z energijo in se financirati z zmanjševanjem porabe, saj trenutna ekspanzivna fiskalna naravnanost tvega krepitev inflacijskih pritiskov,« so razložili pri OECD.
Poleg tega bi se morale strukturne reforme za reševanje pomanjkanja delovne sile in povečevanje potencialne rasti usmeriti k zniževanju davkov na delo, razliko pa nadomestiti z višjimi okoljskimi in nepremičninskimi davki.
Pri OECD ocenjujejo, da se je gospodarstvo v Sloveniji doslej izkazalo za vzdržljivo. V prvi polovici leta se je gospodarska aktivnost povečevala zaradi močne zasebne potrošnje. »To se je zgodilo kljub višji inflaciji, poslabšanju zunanjega okolja in poslabšanju razpoloženja potrošnikov in podjetij zaradi vojne v Ukrajini,« so pojasnili.
Rast se je nadaljevala tudi poleti, ko jo je podprla širitev storitvenih dejavnosti. Septembra pa je prihodek v trgovini na drobno zabeležil šibkejšo rast iz meseca v mesec in sicer 0,4 odstotka, rast industrijske proizvodnje pa je bila celo negativna.
Stopnja brezposelnosti je v istem mesecu znašala 4,1 odstotka, stopnja prostih delovnih mest pa je bila zgodovinsko visoka. Nominalne bruto plače so se avgusta medletno povečale za 5,7 odstotka.
Skupna inflacija je julija dosegla 11,7 odstotka, oktobra pa je padla na 10,3 odstotka, k čemer je pripomogla omejitev cen elektrike in plina. Glede slednjih so zapisali, da bi jih morale nadomestiti neposredne subvencije za gospodinjstva z nizkimi dohodki in spodbude za varčevanje z energijo.
»Svetovno gospodarstvo se sooča s pomembnimi izzivi,« ugotavljajo pri organizaciji. »Rast je izgubila zagon, visoka inflacija se je razširila in se izkazala za vztrajno. Pomanjkanje oskrbe z energijo bi lahko še dodatno dvignilo cene. Zvišanje obrestnih mer, potrebno za zajezitev inflacije, povečuje finančno ranljivost. Vojna v Ukrajini povečuje tveganje dolžniške stiske v državah z nizkimi dohodki in negotovost glede oskrbe s hrano.«
Svetovno gledano naj bi rast BDP-ja v letu 2022 povprečno dosegla 3,1 odstotka, naslednje leto pa padla na 2,2 odstotka, medtem ko bi se leta 2024 vrnila na relativno skromnih 2,7 odstotka.
V Italiji bi rast iz letošnjih 3,7 odstotka naslednje leto padla na 0,2 odstotka, nato pa leto zatem dosegla okrogel en odstotek. V Avstriji pa se pričakuje, da bo rast leta 2022 znašala 4,5 odstotka, vendar se bo leta 2023 močno upočasnila na 0,1 odstotka in leta 2024 dosegla 1,2 odstotka.
Powered by Contextual Related Posts
