Naprej na vsebino

Pogovori med vlado in predstavniki gospodarstva o ukrepih glede cen energije

V torek je potekalo drugo srečanje predsednika vlade Roberta Goloba, ministra za gospodarstvo Matjaža Hana in ministra za infrastrukturo Bojana Kumra s predstavniki gospodarstva na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Pogovor je tekel predvsem o rešitvah in ukrepih za blažitev posledic energetske krize.

Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, bo vlada zakonodajne predloge za blažitev energetske draginje v gospodarstvu predvidoma sprejemala v prihodnjem tednu. Prek sheme državne pomoči bo država do 70-odstotnega deleža porabe v 2021 subvencionirala tržno ceno.

V torek so se sestali predstavniki vlade in gospodarstva glede cen energije. Vir slike: STA.
V torek so se sestali predstavniki vlade in gospodarstva glede cen energije. Vir slike: STA.

»Danes smo gospodarstvenikom predstavili tri sklope ukrepov. Najprej določanje referenčnih cen plina in električne energije, ki so problem v celi Evropi, shemo državne pomoči zaradi visokih cen elektrike in plina, ki temelji na uredbi EU, dotaknili smo se tudi sheme subvencioniranja skrajšanja delovnega časa in čakanja na delo,« je po sestanku povedal premier.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je dejal, da so predstavniki vlade in gospodarstva v dosedanjih usklajevanjih opravilo veliko dela, čeprav evropske smernice ustvarjajo določene nejasnosti.

Šimonka je poudaril pomembnost stabilnega in predvidljivega okolja v gospodarstvu. »Danes smo razčistili kar nekaj stvari okrog definiranja tako imenovanega modela ali pa koridorja, ki bo podjetjem, tako mikro podjetjem, malim, srednjim in pa tudi velikim, energetsko intenzivnim podjetjem omogočal neko stabilno poslovanje v prihodnjem obdobju,« je dejal.

Kljub temu ni še znana zgornja meja, po kateri bodo dobavitelji postavljali cene za prihodnje obdobje, je dodal. Premier Golob je sicer na sestanku podal zagotovilo, da bo to urejeno z zakonom, ki bo nekje sredi decembra prišel v parlament.

Predsednik vlade Robert Golob in predsednik GZS Tibor Šimonka. Vir slike: STA.
Predsednik vlade Robert Golob in predsednik GZS Tibor Šimonka. Vir slike: STA.

Evropska komisija je predstavila ukrep za omejitev pretiranega nenadnega povišanja cen plina

»Po ruski invaziji na Ukrajino in izsiljevanju z oskrbo z energijo so cene zemeljskega plina v EU poskočile kot še nikoli in so se v drugi polovici avgusta letos povzpele rekordno visoko,« so v torek sporočili s Komisije.

Zvišanje cen je zelo škodovalo evropskemu gospodarstvu, saj je negativno vplivalo na cene električne energije in povečalo splošno inflacijo. Zaradi tega so pri Komisiji pripravili začasen instrument, ki bi samodejno posegel na trg plina v primeru nenadnih povišanj cen.

Predlagani ukrep predstavlja varnostno najvišjo ceno 275 evrov za izvedene finančne instrumente TTF za mesec vnaprej. Instrument TTF (Title Transfer Facility), ki je najpogosteje uporabljena referenčna cena plina v EU, ima ključno vlogo na evropskem veleprodajnem trgu plina, so razložili.

Za uveljavljanje omejitve bi morala biti izpolnjena dva pogoja in sicer TTF cena bi morala preseči 275 evrov ter deset trgovalnih dni v obdobju dveh tednov za 58 evrov presegati referenčno ceno utekočinjenega zemeljskega plina.

Ko bosta pogoja izpolnjena, bo Agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER) nemudoma objavila obvestilo o popravku trga v Uradnem listu Evropske unije ter o tem obvestila Komisijo, Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropsko centralno banko (ECB), so povedali.

Naslednji dan bo začel veljati mehanizem za popravek cen, naročila za izvedene finančne instrumente TTF z najkrajšo dospelostjo, katerih cene presegajo varnostno najvišjo ceno, pa se ne bodo sprejela. Mehanizem se lahko sproži šele od 1. januarja 2023.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

27 milijonov evrov za zaposlovanje mladih: subvencij skoraj več kot mladih, ki ustrezajo kriterijem

Od 16. avgusta naprej bo odprto javno povabilo delodajalcem za pridobitev subvencij za zaposlovanje brezposelnih mladih. Bo program dosegel cilje?

Prijava na e-novice