S hladnejšim vremenom med drugim prihaja tudi obdobje porasta virusnih okužb dihal, ki so pogost razlog za začasno odsotnost z dela iz zdravstveno upravičenih razlogov. Hkrati s povečanim obiskom zdravnikov se v Sloveniji soočamo z velikim pomanjkanjem le-teh, še posebej na primarni ravni. Kaj torej storiti, če zbolite, osebnega zdravnika pa nimate?
Odobritev bolniške odsotnosti je v pristojnosti osebnih zdravnikov, ki delujejo v sistemu zdravstvenega zavarovanja in imenovanih zdravnikov na ZZZS. Če osebnega zdravnika nimate, pristojni svetujejo, da se najprej obrnete na zdravstveni zavod, v katerem ste bili do zdaj opredeljeni. Po navedbah ZZZS, morajo izvajalci zdravstvenih storitev »zavarovanim osebam zagotavljati nujne oziroma neobhodne zdravstvene storitve (sem sodi tudi izdaja bolniškega lista, zdravil na recept, napotnice in podobno), četudi nimajo izbranega osebnega zdravnika. V nasprotnem primeru kršijo pravice zavarovanih oseb, zato se lahko v zvezi s tem pritožijo pri konkretnemu izvajalcu, zastopniku pacientovih pravic ali območni enoti ZZZS«.
Ali na kratko: pokličite (ali pojdite) v najbližji zdravstveni dom, kjer so vam dolžni zagotoviti nujne zdravstvene storitve, med katere spada tudi izdaja bolniškega lista.
Bolniški list se izda le po dogovoru med zdravnikom in zavarovancem
Od začetka leta 2020 naprej se bolniški list v papirnati obliki ne izdaja več. Zdravnik ga izda v elektronski obliki, zapiše se v informacijski sistem ZZZS, ki je preko sistema SPOT (e-vem) dostopen delodajalcem. Pri tem ZZZS opozarja, da mora zavarovanec sam poskrbeti, da zdravnik pravočasno izda elektronski bolniški list – zdravnik bolniškega lista namreč ne izda avtomatično, temveč le po izrecnem dogovoru med zdravnikom in zavarovancem ter na način, ki ga opredeli zdravnik, (na primer ob kontrolnem pregledu pacienta, na podlagi telefonskega pogovora, komunikacije po elektronski pošti).
To pomeni, da morate zdravnika opozoriti, da je potrebujete bolniški list, in sicer najkasneje pred iztekom meseca, za katerega je le-tega potrebno izdati.
Kdo krije stroške bolniške odsotnosti?
»Pravico do nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovanci, ki so v delovnem razmerju, osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, družbeniki osebnih družb, družbeniki družb z omejeno odgovornostjo in ustanovitelji zavodov, če so družbeniki družb oziroma ustanovitelji zavodov poslovodne osebe, ki opravljajo poslovodno funkcijo kot edini ali glavni poklic, vrhunski športniki in vrhunski šahisti, rejniki ter kmetje, če so za to pravico zavarovani, pod določenimi pogoji pa tudi brezposelne osebe, in sicer, če jim je bila pravica do denarnega nadomestila priznana še pred uveljavitvijo Zakona za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je začel veljati z dnem 31. 5. 2012,« pojasnjuje ZZZS.
Od spremembe Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki je v veljavo stopila s 1. marcem 2022, velja, da delodajalec krije prvih 20 dni bolniške odsotnosti. To velja tudi za samozaposlene, ki si morajo pravilno obračunati prispevke, saj si za prvih 20 dni bolniškega dopusta s. p. krije stroške sam.
Bolniško odsotnost več kot 20 dni presoja komisija, ki jo imenuje ZZZS. Komisija zaposlenemu izda odločbo, v kateri je poleg podatka o razlogu in datuma izteka nadomestila naveden tudi režim gibanja delavca v času odsotnosti. Plačilo bolniške odsotnosti do 20 dni gre v breme delodajalca, nad 20 dni pa v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Tudi za samozaposlene po 20 dneh bolniške stroške s.p.-ja krije ZZZS.
