Odprto pismo: Povečanju števila velikih zveri bi morala slediti sprememba ravni njihove zaščite
Evropski parlament je sprejel resolucijo, ki Evropski komisiji nalaga redno ocenjevati stanja ohranjenosti vrst in pripravo sprememb takoj, ko bo želeno stanje ohranjenosti doseženo
Odkar je bila pred tridesetimi leti sprejeta Evropska Direktiva o habitatih, se je populacija sivega volka v Evropi močno povečala in volkovi so se razširili na nova območja. V Nemčiji se je število volkov med letoma 2000 in 2015 eksponentno povečalo s približno 36-odstotnim letnim povečanjem. Naravovarstveni biologi pravijo, da je bil najpomembnejši razlog za obnovitev populacije volka sprememba zakonodaje, ki je izboljšala njihov varstveni status, se pravi Bernska konvencija in Direktiva o habitatih.
Preberite tudi:
Enako povečanje števila volkov so opazili v Franciji in številnih drugih državah EU. Tudi v Sloveniji se je število volkov iz okrog 30 v letu 2012 povečalo na prek 120 danes. In z naraščanjem števila volkov se povečuje tudi škoda, ko jo povzročijo domačim živalim. Francoska vlada ocenjuje, da volkovi vsako leto ubijejo med 10.000 in 12.000 glav živine in drobnice. Leta 2020 je bila ta številka 11.849. V Avstriji so leta 2020 volkovi pobili 680 glav živine in drobnice, kar je 230-odstotno povečanje. Število poginulih glav živine in drobnice je v Nemčiji znašalo 3.959, na Češkem 616, v Belgiji 139, na Finskem 968, na Švedskem 341 in na Južnem Tirolskem 98.
Tudi za pse je srečanje z volkom pogosto usodno. Leta 2020 je na Švedskem zaradi volkov izgubilo življenje 42 lovskih psov, na Finskem 39. Vsi lastniki psov poznajo žalost ob izgubi človekovega najboljšega prijatelja.
Širjenje populacije volkov poteka hitro, saj so zelo prilagodljivi in lahko živijo v skoraj vseh vrstah habitatov, tudi v kultivirani in gosto poseljeni pokrajini. Prav tako se lahko razpršijo na velike razdalje in zasedejo območja daleč stran od izvorne populacije.
In tu niso samo volkovi. Narasle so tudi populacije risov in medvedov. V Romuniji, kjer je populacija medvedov največja v Evropi, naj bi bilo do 6000 medvedov. Stopnja napadov medvedov se je v tej državi med letoma 2017 in 2019 potrojila, pri čemer je bilo zaradi napada medvedov ranjenih več kot 100 ljudi. Obstajajo poročila, da obstajajo vasi, kjer se ljudje bojijo iti na prosto. Tudi v Sloveniji se je v zadnjih desetih letih število medvedov skokovito povečalo, in sicer od 300 leta 2012 do preko 1200 danes.
Naraščajoče populacije plenilcev imajo širši negativni učinek na podeželske skupnosti. Trpi turizem, saj je pohodnike in tabornike strah obiskovati določena območja, medtem ko so starši primorani svoje otroke voziti v šolo ali na obšolske dejavnosti, in sicer tudi tam, kjer bi sicer lahko v šolo hodili peš ali s kolesom.
Predvsem pa je ogrožen tradicionalni način kmetovanja. Krave, ovce in koze se pasejo na gorskih pobočjih in zelenih pašnikih. Alpska in predalpska travišča so posebej vredna ohranjanja po isti direktivi o habitatih, ključni dejavnik za njihovo ohranjanje pa je ekstenzivna paša; prav ta metoda, ki jo zdaj ogrožajo volkovi in druge velike zveri.
Nekaterim so v pomoč električne ograje in psi čuvaji, kar pa ima omejen učinek, saj so zveri pametne, poleg tega postajajo čedalje pogumnejše. Prav tako so ti zaščitni ukrepi za kmete dragi, kar pod vprašaj postavlja nadaljnjo ekonomičnost pašništva in vse večje opuščanje take oblike kmetovanja. Ker se populacija velikih zveri povečuje izjemno hitro, je nacionalnim upravam težko odločno ukrepati z orodji, ki jih imajo na voljo. Evropska komisija bi zato morala zagotoviti ustreznejša sredstva za preventivne ukrepe in tudi ustrezna nadomestila za kmete, da bi zagotovili sožitje velikih zveri in prakse trajnostne živinoreje.
Bistvena je stopnja zaščite velikih zveri. Direktiva o habitatih ne bi smela biti enosmerna ulica, ki vodi le k njihovemu strožjemu varstvu, temveč postopek, ki temelji na znanstveni oceni populacije. Ko se populacije velikih zveri drastično povečajo prek vzdržne ravni, je treba stanje zaščite ponovno oceniti in prilagoditi. Mednarodna zveza za ohranjanje naraveje to opazila in poudarila že leta 2018, ko je volka zaradi strmega porasta števila uvrstila med najmanj ogrožene vrste na ravni EU.
Politična skupina Evropske ljudske stranke (EPP) je več kot eno leto spodbujala ostale politične skupine v Evropskem parlamentu k razpravi o tej problematiki. Žal se večina, sestavljena iz Socialistov, Zelenih, Levice in dela liberalcev, o tej zadevi ni hotela niti pogovarjati. Novembra letos nam je naposled le uspelo prepričati druge politične skupine, da je stanje resno in vredno obravnave v Evropskem parlamentu. Evropski parlament je tako sprejel resolucijo, ki jasno pravi, da bo Evropska komisija dolžna redno ocenjevati stanje ohranjenosti vrst in ga prilagoditi oziroma spremeniti takoj, ko bo želeno stanje ohranjenosti doseženo.
Kmetje so vedno bolj zaskrbljeni in večina v Evropskem parlamentu deli njihove skrbi ter pričakuje ukrepanje. Zdaj je odgovornost na Komisiji, da opravi svoje delo!
Herbert Dorfmann, evropski poslanec (EPP – Italija), vodja skupine EPP v Odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI)
Franc Bogovič, evropski poslanec (EPP – Slovenija), namestnik v Odboru Evropskega parlamenta za kmetijstvo in razvoj podeželja (AGRI)
Naročnik objave je: Poslanska skupina EPP Group v Evropskem parlamentu.
Powered by Contextual Related Posts
