Skip to content

Pred 100 leti v Slovencu o lokalnih volitvah

Lokalne volitve v Ljubljani pred 100 leti

Tako kot letos, so tudi pred 100 leti v Sloveniji v tem času potekale lokalne volitve. Slovenec je tako opisal situacijo v Ljubljani:

»Ljubljana je mesto zase. Njeni prebivalci, vsaj oni, ki žive tu že ‘od vajkada’ so neka posebna rasa. Ta ljubljanska rasa ima tudi svojo posebno politiko,« so zapisali. »Ni ravno tako slaba ta politika. Vsaj v vsakem oziru ne. Ljubljančanom radi očitajo, da ne vidijo politično delj kakor preko svoje fare. To je mogoče res. Vprašanje pa je, če je to tudi popolnoma napačno. Mi bi skoro rekli, da to ni čisto napačno.«

V nadaljevanju so omenili razne »politične preroke«, ki so v Ljubljano zanesli najrazličnejše tuje misli in ideje. To so bili »ljudje z dolgimi, nazaj skampljanimi lasmi«, kot jih je Slovenec opisal, »kakor da bi bila moč moderne ideje ali modernih idej utelešena v dolgih, nazaj pognanih laseh«.

»Take ljudi Ljubljančan gleda. Gleda jih, ampak ne verjame jim. Ljubljančan pravi, da je že tako mogoče po tujem svetu, ampak kaj to njega briga? ‘Pri nas v Ljubljani je pa tako in tako’ — tako se odreže in mir besedi,« je zapisal avtor prispevka, ki je Ljubljančane opisal tudi kot bistre.

Mestni trg v Ljubljani leta 1907. Vir slike: Ljubljanska mestna knjižnica.
Mestni trg v Ljubljani leta 1907. Vir slike: Ljubljanska mestna knjižnica.

Zaradi tega so takrat prav vsi prebivalci Ljubljane vedeli, da pri občinskih volitvah pred 100 leti ni šlo le za občino, »ampak za več, mnogo več«.

»Danes ve tudi najpriprostejši Ljubljančan, da gre pri teh volitvah ne samo za avtonomno Ljubljano in za avtonomijo ljubljanske občine, ampak za manifestacijo za avtonomijo cele Slovenije, koje prestolica je Ljubljana, in za mogočen volivni protest proti režimu korupcije,« so zapisali.

Poudarili so, da v takih trenutkih ne sme biti nikjer nobenega oklevanja, nobenih »ozkosrčnih pomislekov«, nobenih obzirov na »interese desnice in na koristi levice«, ampak je treba imeti v mislih samo eno geslo: »Pogumno naprej!«.

Ameriška industrija in Trst

Pisali smo že o tem, da se je proizvajalec avtomobilov Ford dogovarjal, da bi v Trstu odprl tovarno. V tem času pred 100 leti so dogovor tudi dosegli cilj in z občino je bila sklenjena pogodba.

»Amerika namerava napraviti Trst za središče svoje trgovine po Balkanu, v Levanto in v Egipt,« je pisal Slovenec. Večja ameriška družba se je namreč prav tako začela pogajati za nakup železarne v tržaški četrti Škedenj.

Škedenjska železarna leta 1905. Vir slike: Wikimedia.
Škedenjska železarna leta 1905. Vir slike: Wikimedia.

Ženska volilna pravica v Franciji

Pred 100 leti je francoski senat glasoval glede podelitve volilne pravice ženskam, ki takrat niso smele voliti. Francoski poslanci so pravico (s 156 glasovi proti in 134 glasovi za) odklonili. Danes vemo, da je bila Francija med evropskimi državam na tem področju posebnost, saj so se ženske na volišča lahko odpravile šele po letu 1944.

»Nemčija se pripravlja na novo vojno«

V enem izmed svojih govorov je nekdanji francoski premier Georges Benjamin Clemenceau izjavil, da se Nemčija pripravlja na novo vojno. Po poročanju ameriških časopisov je ta izjava med ameriške politične voditelje vnesla nemir.

»Ti izjavljajo: ‘Če Nemčija res pripravlja novo vojno, je Francija za to odgovorna.’ Senator Borah je izjavil, da noben živ človek na svetu ne nosi večje odgovornosti za bedo v Evropi ko ravno Clemenceau, ker je bolj ko vsakdo drugi odgovoren za ostre pogoje verzajskega miru,« so zapisali, pri čemer so v mislih imeli Versajsko mirovno pogodbo, ki je bila podpisana leta 1919.

»Senator Hitchcock je izjavil, da je resnica, da se Nemčija, Turčija in Rusija zbližujejo. Francija pa s svojo politiko to zbližanje podpira. Nemčija se vsled reparacijskih zahtev Francije nahaja na robu vstaje,« je še poročal Slovenec.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice