Težavam mladih se na ravni slovenskih občin (z nekaj spodbudnih izjem), države in tudi Evropske zveze posveča premosorazmerno s prisotnostjo le-teh v družbenem prostoru. Torej zelo malo.
Nedosegljivost stanovanj, prekarno delo, izobraževalni sistem, ki ne sledi potrebam prihodnjih zaposlitvenih možnosti, pomanjkanje študentskih postelj, neuslišane potrebe po prostorih za ustvarjanje in druženje, … Zakaj se o teh težavah le govori, nič resnega pa ne naredi? Povprečen politik nima veliko razlogov, da bi se posebej posvečal mladinskim vprašanjem, saj praviloma druge skupine predstavljajo glasnejše nosilce pobud, pa tudi večje volilno telo. Tako nam ostaja le upanje, da bomo na oblasti imeli politike, ki so zmožni dolgoročnega pogleda na prihodnost in razumejo, da bo šlo njihovi skupnosti dobro samo, če bodo za naslednje generacije pripravili okolje, v katerem bo imel posameznik možnost za izobrazbo, s katero bo konkurenčen na trgu dela in dostop do infrastrukture, ki mu bo omogočila ustvarjanje družine in samouresničitev.
Vendar računati na daljnovidne politike ne gre. Edina možnost, da se mlade sliši, je, da sploh začnejo govoriti. Tega ne bodo naredili sami od sebe, k delu za skupno dobro jih je treba povabiti. Težave s tem ima že civilna družba, še težje je mlade nagovoriti za delo v politiki.
Torej imamo politike, ki se ne zanimajo za mlade in mlade, ki se ne zanimajo za politiko.
Nemogoč položaj? Naj obupamo še tisti, ki se zavedamo pomena vključenosti mladih v družbeno soodločanje? Po mojem mnenju ne. Do velikih sprememb največkrat vodijo majhni koraki. Pri Novi generaciji SLS smo uvideli, da, če se težave mladih ne urejajo od zgoraj navzdol, moramo k njihovemu reševanju pristopiti od spodaj navzdol. V volilnem letu 2022 smo se zato posebej posvetili spodbujanju mladih k politični participaciji. Pomembno je izvajati tako aktivno volilno pravico kot pasivno. Do pasivne volilne pravice imajo mladi največ zadržkov. Terja voljo, čas, pogum, znanje, pripravljenost na blatenje in morebiten neuspeh.
Primer Sanne Marin, ki je svojo politično pot začela delati v političnem podmladku in napredovala od izvolitve v lokalni občinski svet do predsednice vlade pri 34-letih, je lahko zgled tudi slovenskim mladim, da se delo za skupno dobro, začenši na najnižjih ravneh, izplača.
Nova generacija SLS je s svojimi aktivnostmi mlade nagovorila mlade k premagovanju odpora do politike, jih spodbudila k aktiviranju, ponudila spoznavanje političnega delovanja, nastopanja, organizaciji, pa tudi ustroju delovanja različnih ravni političnega upravljanja. S srečevanji z obstoječimi odločevalci pomagamo mladim spoznavati izkušnje, ki jih bodo potrebovali kot bodoči odločevalci in jim tudi dati glas pri odločevalcih. Mladi, ki so se odločili za politično aktiviranje, so imeli vedno na voljo nekoga, na katerega so se lahko obrnili za pomoč.
Na tokratnih lokalnih volitvah je na listah Slovenske ljudske stranke opazen lep napredek. 179 kandidatov je bilo mlajših od 30 let, še 258 jih je bilo mlajših od 40 let. Trije mladi so kandidirali tudi za župana. Mlade je bilo opaziti tudi na drugih strankarskih in nestrankarskih listah. Vsem, ki so se tako podali v boj za boljšo svojo prihodnost in prihodnost njihove skupnosti, lahko le čestitamo in se jim zahvaljujemo.
Z majhnimi koraki lahko pridemo do velikih rezultatov. Tudi v slovenski politiki. Vsi, ki imamo možnost, spodbujajmo mlade k aktivnemu delovanju v njej.
Boštjan Furlan, tajnik Nove generacije SLS
