Državni svet izglasoval odložilni veto na novelo Zakona o dohodnini. S tem daje vladi čas za ponovni premislek.

Državni svet Republike Slovenije je danes na 33. izredni seji z 20 glasovi za in šestimi proti z vetom ustavil spremembo dohodninskega zakona, ki so ga poslanci v Državnem zboru RS sprejeli prejšnji ponedeljek. Sprejeta novela zakona glede splošne olajšave določa, da se le-ta s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno z zakonom, ki ga je DZ RS sprejel v prejšnji sestavi, pač pa le na 5000 evrov. Prav tako se odpravijo nadaljnja postopna zvišanja na 7500 evrov do leta 2025.

Novela Zakona o dohodnini med drugim prinaša tudi zaostritev ureditve področja obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišanje davka od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem ter spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Med drugim se s seznama oproščenih podpor umikajo plačila, ki jih kmetje prejmejo za kmetovanje na območjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje (OMD). Ta bodo po novem obdavčena v višini 50 odstotkov plačila.

Najmočneje bi spremembe občutili normiranci, ki dosegajo 50.000 evrov prometa. Priznani normirani odhodki se z novelo zakona znižajo z 80 odstotkov na 40, kar ostane je obdavčeno z 20-odstotno davčno stopnjo. Tako bi podjetnik pri vsakih 1.000 evrih prihodka odštel 120 evrov davka.

Kaj pravzaprav pomeni veto?

Veto državnega sveta pomeni, da bo moral državni zbor ponovno odločati o noveli zakona in da višje dohodninske obremenitve državljanov zaradi tega še nekaj časa ne bodo obveljale.

Predlog novele zakona so pretekli ponedeljek v parlamentu potrdili poslanci Svobode, SD in Levice, proti so glasovali poslanci SDS, v NSi so se vzdržali. Novela zakona je bila potrjena s 45 glasovi ZA in 22 glasovi PROTI. Pri ponovnem odločanju bo za sprejem potrebna absolutna večina, 46 glasov. Najverjetneje koalicija ne bo imela težav zbrati zadostnega števila glasov, kljub temu pa jih je poteza državnega sveta spravila v časovno stisko.

Državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič je pred sprejemanjem veta v državnem svetu poudaril, da si »vlada želi, da bi bila (op. novela) čim prej objavljena v uradnem listu, da bodo zavezanci vedeli, kaj jih čaka,« in da bo zamik uveljavitve povzročil zmedo v davčnem sistemu.

Po ponovni koalicijski potrditvi spremembe zakona v državnem zboru bodo začeli znova teči tudi roki za referendumske pobude. V kolikor koalicija želi, da bo novela zakona veljala že za prihodnje leto, mora spremembo zakona uveljaviti do novega leta.

Zakaj se je DS RS odločil za veto?

Veto so državni svetniki predlagali, ker ocenjujejo, da v času visoke inflacije načrti koalicije, kako bi s povišanjem dohodninskih obveznosti proračunu zagotovili okoli 70 milijonov dodatnih prihodkov, niso pravi odgovor na težave ljudi.

»Državni svet opozarja na zaostreno ekonomsko situacijo ter makroekonomske napovedi, ki tveganja na področju splošne draginje izjemno povečujejo. Priča smo stanju, ko finančni položaj gospodinjstev že več kot eno leto poslabšuje splošna rast cen, cene življenjskih potrebščin pa so se, še posebno v prvi polovici leta 2022, močno zvišale, pri čemer so v povišanjih prednjačile cene energentov, hrane in storitev. Inflacija je v tretjem četrtletju presegla 10 %, prav tako smo bili v predzadnjem kvartalu letošnjega leta priča znižanju gospodarske rasti, k čemer je pripomogla tudi manjša potrošnja gospodinjstev. Povišanja cen bivanja in izdatki za hrano najbolj prizadenejo socialne ogrožene. Državni svet meni, da je dolžnost vlade, da tudi z ustrezno dohodninsko politiko prispeva k omilitvi poslabšanja položaja prebivalstva,« so med drugim zapisali v obrazložitvi predloga odložilnega veta.

Prvopodpisani Marko Zidanšek je dejal, da bi morali dati vladi priložnost, da ponovno razmisli o teh spremembah ter poudaril, da je v težkih razmerah nujno ohraniti višje neto plače. Kot slabe za trenutne razmere je ocenil tudi določila zakona, ki zaostrujejo ureditve področja obdavčitve dohodkov iz dejavnosti, zvišujejo davek od dohodkov iz oddajanja premoženja v najem, saj bo to poslabšalo razmere na najemnem trgu, ter spremembe na področju obdavčitve dohodkov iz kmetijske dejavnosti. Poudaril je, da glede na rekordna državna proračuna za prihodnji dve leti, država lahko najde rezerve tudi drugje oziroma »na način, da imajo ljudje možnost lažjega preživetja«.

Da predlagana davčna reforma hromi gospodarsko rast, je že v času kratkotrajne javne obravnave predlogov sprememb štirih davčnih zakonov, med njimi tudi zakona o dohodnini, opozorila Gospodarska zbornica Slovenije (GZS). GZS je opozorila, da se spremembe na področju dohodnine sicer »neposredno ne dotikajo gospodarstva oz. podjetij, saj je neto prejemek zaposlenega in obdavčitev njegovega premoženja stvar okoliščin posameznika«, kljub temu pa močno vplivajo na gospodarstvo, saj je od tega odvisna kupna moč prebivalstva.

Da so v Sloveniji plače že sedaj preveč obremenjene, nas vedno znova opozarja tudi Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD).

Morda bi torej res veljalo, da namesto tega, da koalicija razmišlja kdaj lahko kot najhitreje izvede ponovno glasovanje o noveli zakona in zagotovi absolutno večinsko podporo, še enkrat premisli o sami noveli zakona.