V tem letu smo bili priča kar precejšnjemu skoku cen hrane, kar se še vedno odraža na lokalni ravni oziroma v trgovinah. Pri Združenih narodih pa ugotavljajo, da cene že kar nekaj mesecev ne naraščajo več, novembra pa so padle na skoraj isto raven kot novembra lani.
Indeks cen hrane, ki ga vodi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo, je prejšnji mesec v povprečju znašal 135,7 točke, kar je skoraj nespremenjena vrednost glede na oktober in za 0,3 odstotka višje kot novembra lani.
Žita so se v novembru glede na mesec prej pocenila za 1,3 odstotka, vendar je vrednost še vedno ostala za 6,3 odstotka višja kot v istem obdobju lani.
Svetovne cene pšenice so novembra padle za 2,8 odstotka. Razlog tiči predvsem v ponovni vključitvi Rusije v dogovor za izvoz žita iz črnomorske regije. Poleg tega se je zaradi preteklih visokih cen umirila dobava v Združene države Amerike, konkurenca na svetovnih trgih pa se je povečala.
Koruza se je pocenila za 1,7 odstotka, na kar je prav tako vplivala situacija glede izvoza iz črnomorske regije. Pri FAO opozarjajo, da se je izboljšal tudi transport po reki Misisipi v ZDA. Cene sirka so padle za 1,2 odstotka, ječmen pa se je medtem podražil za 2,5 odstotka. Riž se je prav tako podražil in sicer za 2,3 odstotka.
Cene rastlinskih olj so se po sedmih zaporednih mesecih padanja tokrat dvignile za 2,3 odstotka. Mednarodno je bilo dražje palmovo in sojino olje, repično in sončnično pa se je pocenilo.
Mlečni izdelki so se medtem novembra pocenili za 1,2 odstotka, kar predstavlja že peti zaporedni mesečni padec. Kljub temu so cene še vedno za 9,2 odstotka višje kot pred letom dni.
Najbolj so se spustile cene posnetega mleka v prahu, kar je posledica oslabljenega uvoznega povpraševanja, skupaj s povečano izvozno razpoložljivostjo v Evropi. Cene polnomastnega mleka v prahu so se močno znižale, predvsem zaradi nižjega nakupnega zanimanja s Kitajske, kar so le delno nadomestili višji nakupi v državah jugovzhodne Azije.
Svetovne cene masla so se znižale zaradi šibkega uvoza, kar je posledica visokih maloprodajnih cen in tržne negotovosti glede potrošniških nakupov v prihodnjih mesecih. Sir se je medtem podražil, saj se je zmanjšala izvozna ponudba iz vodilnih držav proizvajalk v zahodni Evropi.
Najmanjšo spremembo so zabeležili pri cenah mesa, ki so novembra padle za slab odstotek. Goveje meso se je tako kot v prejšnjih petih mesecih ponovno pocenilo, saj je na cene pritisnila povečana izvozna dobava iz Avstralije skupaj z že visoko dobavo iz Brazilije.
Nasprotno pa so se cene vseh drugih vrst mesa okrepile, pri čemer se je najbolj podražilo ovčje meso, ki ga je spodbudilo solidno uvozno povpraševanje kljub sezonsko naraščajočim dobavam iz Oceanije. Zmanjšana svetovna ponudba ob zastoju proizvodnje v številnih velikih državah proizvajalkah zaradi izbruhov ptičje gripe je dvignila tudi cene perutninskega mesa. Cene prašičjega mesa so se medtem zvišale zaradi povečanega povpraševanja pred prihajajočimi prazniki in vpliva valutnih gibanj.
Sladkor se je novembra podražil za 5,2 odstotka, kar predstavlja prvo rast po šestih mesecih. Rast je večinoma podprlo možno nakupovanje ob prevladujočih omejenih svetovnih zaloga sladkorja zaradi zamud pri žetvi v ključnih državah proizvajalkah.
Dodatno so na cene sladkorja pritisnile višje cene etanola v Braziliji, kar je sprožilo zaskrbljenost zaradi večje uporabe sladkornega trsa za proizvodnjo etanola. Sladkor vseeno ostaja za skoraj 5 odstotkov cenejše kot lani v istem obdobju.
Powered by Contextual Related Posts
