Je inflacija v evroobmočju dosegla vrh?
Evropski statistični urad je pred tednom dni ocenil, da je inflacija v evroobmočju v novembru dosegala okroglih 10 odstotkov. Kljub temu, da je številka še vedno visoka, vseeno predstavlja padec, saj je mesec pred tem inflacija znašala 10,7 odstotka.
Tako so se seveda pojavila vprašanja, ali je inflacija v državah, ki kot valuto uporabljajo evro, končno dosegla vrh. To vprašanje je v intervjuju dobil tudi Philip R. Lane, član izvršnega odbora Evropske centralne banke (ECB).
»Verjetno je še prezgodaj za takšno presojo, vendar bi lahko rekel, da smo verjetno blizu vrha inflacije,« je dejal. Zaradi velike nestanovitnosti pri cenah plina je v začetku naslednjega leta možen še kakšen dodaten skok.
»V nekaterih državah so se potrošniške cene [plina] močno dvignile, v drugih pa na primer nekatera komunalna podjetja še niso končala z dvigovanjem cen,« je razložil Lane. Občutnejše znižanje inflacije pričakuje spomladi ali poleti naslednje leto. »Kljub temu bo pot inflacije s sedanjih zelo visokih ravni nazaj na dva odstotka trajala kar nekaj časa,« je dodal.
Po njegovem mnenju bi lahko stopnja inflacije naslednje leto padla najprej na okoli šest do sedem odstotkov, skozi leto pa bi se še naprej počasi nižala. ECB vrnitev inflacije na okoli dva odstotka pričakuje v letu 2024.
»Eden od razlogov je, da smo obrestne mere že precej dvignili in smo napovedali, da jih bomo spet dvignili,« je nadaljeval Lane. »To nima takojšnjega učinka na inflacijo, vendar bodo v naslednjem enem ali dveh letih te višje obrestne mere zmanjšale povpraševanje, zmanjšale izdatke in s tem zmanjšale zmožnost podjetij, da zaračunavajo visoke cene, ter posledično omejile obseg nevzdržnega zvišanja plač.«
Poleg tega je prepričan, da v prihodnjih letih ne bomo več priča takšni rasti cen energije. Kljub temu pa so pri ECB mnenja, da nas čaka drug krog inflacije. »Številni sektorji morajo zvišati cene, ker so se njihovi stroški povečali,« je razložil.
V letih 2024 in 2025 se pričakuje tudi občutnejše povišanje plač. »Ta večja povišanja plač bodo podprla izdatke in bodo tudi zvišala cene. Zato bo trajalo nekaj časa, da se vrnemo na naš cilj dveh odstotkov.«
Obsežnejša javnofinančna politika lahko pripelje do ostrejšega dvigovanja obrestnih mer
Philip R. Lane je opozoril, da v kolikor bodo vlade vodile ekspanzivne javnofinančne politike, bi to pomenilo še višje obrestne mere. »Če bo evroobmočje imelo večji fiskalni primanjkljaj, bo to povečalo splošno povpraševanje v gospodarstvu, kar bo posledično pomenilo višje obrestne mere, da bodo zagotovile vrnitev inflacije na dva odstotka,« je razložil.
»Zato smo jasno povedali, da morajo vlade pri takojšnjem odzivu na energetsko krizo storiti še veliko za zaščito najbolj ranljivih in ponuditi podporo podjetjem, ki se soočajo s posebnimi izzivi. Pomaga pa, če je to začasno in ciljno usmerjeno.«
Če bodo pomoči s strani vlad začasne, potem ne bodo imele velikega vpliva na proračunske primanjkljaje naslednje leto ali leto zatem.
Tri posledice energetske krize za evropsko gospodarstvo
Na vprašanje o glavnih učinkih, ki jih bo za evropsko gospodarstvo imela energetska kriza, je Lane predstavil tri.
»Prvi je, da bo Evropa kolektivno revnejša, ker smo velik uvoznik energije. Nižji prihodki zaradi teh dodatnih stroškov energije bodo zmanjšali povpraševanje v gospodarstvu,« je dejal.
»Drugo je, da bodo nekatera podjetja, ki porabijo veliko energije, izgubila konkurenčnost v svetovnem merilu. Pričakujemo lahko torej, da se bodo nekatere industrije preselile v regije, kjer je energija cenejša.«
Tretja točka, ki jo je Lane predstavil kot optimistično, pa je, da bo energetska kriza spodbudila zeleni prehod in naložbe v obnovljivo energijo. »To bo trajalo nekaj časa, potem pa bo oskrba z energijo varnejša, saj ne bomo več odvisni od uvoza fosilnih goriv. In cenejša bo, ker bo imela obnovljiva energija nižje mejne stroške. Torej mislim, da prihaja zelo težko obdobje, a tudi hitrejši prehod na bolj trajnostno gospodarstvo.«
Powered by Contextual Related Posts
