Skip to content

Kaj zajema predlog zakona o pomoči gospodarstvu za prihodnje leto in kaj o tem menijo organizacije delodajalcev

Vlada RS je včeraj na dopisni seji sprejela Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Predlog zakona bo državni zbor obravnaval že ta petek, ukrepi se bodo začeli izvajati v prihodnjem letu.

Pomoč gospodarstvu vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ocenjena skupna višina možne pomoči v okviru vseh ukrepov je 1,2 milijarde evrov.

Ukrep sofinanciranja visokih cen energentov

Plačilo visokih cen energentov bo subvencionirano v obdobju med 1. januarjem in 31. decembrom 2023, shemo pa mora pred tem potrditi še Evropska komisija. Do pomoči bodo upravičene gospodarske družbe, samostojni podjetniki, gospodarsko interesna združenja in zadruge, zasebni zavodi in društva ter zbornice in sindikati – za vse je pogoj, da opravljajo gospodarsko dejavnost. Izvzeti so mali poslovni odjemalci (imajo že regulirano ceno elektrike in plina), ter subjekti iz dejavnosti financ in zavarovalništva. Prav tako do pomoči niso upravičene pravne ali fizične osebe, ki imajo neporavnane obveznosti do države v višini 50 evrov ali več ali pa so v postopku stečaja ali likvidacije.

Upravičenci bodo lahko zaprosili za pomoč v višini med 40- in 80-odstotki upravičenih stroškov, in sicer nad 1,5-kratnikom dviga cen elektrike, zemeljskega plina in tehnološke pare v 2023 – primerjava cene pa se bo izračunavala glede na povprečno ceno v 2021.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han med predstavljanjem predloga zakona za pomoč gospodarstvu. Vir slike: zajem zaslona.
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjaž Han med predstavljanjem predloga zakona za pomoč gospodarstvu. Vir slike: zajem zaslona.

Na voljo bo pet vrst pomoči, med katerimi lahko upravičenec uveljavlja le eno vrsto.

  • Enostavna pomoč: v okviru enostavne pomoči bo povrnjenih 50 odstotkov upravičenih stroškov oziroma do višine 2 milijonov evrov skupne pomoči. Pomoč v kmetijstvu bo nižja, in sicer do 250.000 evrov in v ribištvu do 300.000 evrov.
  • Osnovna posebna pomoč: lahko obsega 50 odstotkov upravičenih stroškov in do največ 4 milijone evrov skupne pomoči.
  • Posebna pomoč za zmanjšano gospodarsko uspešnost: 40 odstotkov upravičenih stroškov in do 100 milijonov evrov.
  • Posebna pomoč za energetsko intenzivna podjetja: 65 odstotkov upravičenih stroškov in do 50 milijonov evrov.
  • Posebna pomoč v posebnih sektorjih: 80 odstotkov upravičenih stroškov in do 150 milijonov evrov.

Kljub izpolnjevanju vstopnega praga 1,5-kratnika za pomoč, upravičenec ni upravičen do posebne vrste pomoči, če ima ceno na enoto električne energije v 2023 nižjo od 150 evrov oziroma od 79 evrov za zemeljski plin.

Prvo izplačilo bo izvedeno do konca marca 2023 in bo obsegalo pomoč v višini 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za prvo trimesečje (januar – marec). Nato bodo sledila redna mesečna izplačila v višini 80 odstotkov ocenjene vrednosti pomoči za posamezen mesec. Preostanek 20 odstotkov pomoči bodo upravičenci lahko prejeli s poračunom dejanskih stroškov v februarju 2024, če bodo dejanski stroški večji od med letom izplačane pomoči. Izplačana pomoč bo lahko največ do ocenjene vrednosti pomoči v vlogi. Če bo imelo podjetje nižje dejanske stroške, kot je dobilo med letom izplačano pomoč, bo moralo razliko vrniti v proračun.

Sofinanciranje ukrepov za ohranjanje delovnih mest

Sem spadajo nadomestila za plače in sicer začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače zaradi skrajšanja polnega delovnega časa in začasni ukrep delnega povračila nadomestila plače delavcem na začasnem čakanju na delo.

Nadomestilo za skrajšani delovni čas bodo lahko dobila podjetja, ki bodo izpolnjevala pogoje za pomoč gospodarstvu, in sicer za obdobje od 1. januarja do 31. marca 2023. Povračilo bo znašalo 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače delavcu (bruto), a največ do višine poprečne mesečne plače za oktober 2022.

Ukrep povračila nadomestila plače delavcem na čakanju bodo lahko od 1. januarja do 30. junija 2023 za obdobje 30 dni izkoristili delodajalci, ki bodo upravičeni do pomoči po tem zakonu, pogoj pa bo tudi, da bodo polovico prejetih sredstev v nadaljnjih 30 mesecih investirali v zeleni prehod. Tudi pri tem ukrepu bo povračilo znašalo 80 odstotkov izplačanega nadomestila plače, največ do višine poprečne plače za oktober 2022.

Ukrepi za izboljšanje likvidnosti podjetij

Predlog zakona predvideva ugodna posojila Slovenskega podjetniškega sklada, Slovenskega regionalnega razvojnega sklada in SID banke za izboljšanje likvidnosti podjetij. Skupna vrednost posojil je omejena na 250 milijonov evrov.

Predlog zakona je v celoti objavljen na tej povezavi.

Predlogu zakona nasprotujejo vse velike organizacije delodajalcev

Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovska zbornica Slovenije (TZS),  Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) in Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov (ZDOPS) ne podpirajo modela pomoči za energente definiranem v Predlogu Zakona o pomoči za gospodarstvo za omilitev posledic energetske krize. To so jasno izrazili tudi v pismu, ki so ga naslovili na predsednika vlade dr. Roberta Goloba 5. decembra 2022.

Podpisniki pisma predsedniku vlade. Vir slike: zajem zaslona.
Podpisniki pisma predsedniku vlade. Vir slike: zajem zaslona.

»Uredba o določitvi mehanizma oblikovanja cene električne energije za velike poslovne odjemalce, ki je bila sprejeta 29.11. in začela veljati 30.11. žal ni dosegla svojega namena. Cene električne energije, ki jo dobavitelji ponujajo poslovnim odjemalcem, so še vedno bistveno višje, kot je bilo kalkulirano v modelih, ki so tvorili osnovo za oblikovanje vrst pomoči. Hkrati so tudi višje, kot jih dosegajo oz. po katerih zaklepajo pogodbe konkurenti v tujini,« so zapisali in dodali, da ponudniki tistim podjetjem, ki imajo že opravljene delne zakupe oz. imajo krovne pogodbe, ponudbe po uredbi ne želijo posredovati.

Delodajalske organizacije so kot rešitev predlagale, »da se Predlog zakona spremeni na način, da bo malim in srednje velikim podjetjem v RS omogočena pomoč v skladu s toolboxom, ki ga je Evropska komisija določila v začetka oktobra in kjer je postavila cenovno zavoro (Preisbremse) do 180 evrov/MWh. Za energetsko intenzivna podjetja, ki zaradi visokih vstopnih kriterijev posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja ter posebne pomoči za energetsko intenzivna podjetja v posebnih sektorjih, kot sta navedeni v predlogu zakona, ne bodo mogla koristiti, pa naj se omogoči posebna pomoč zaradi zmanjšane gospodarske uspešnosti po 67. a členu začasnega okvira. To pomoč naj vlada čim prej priglasi pri Evropski komisiji. Priglasitev bo zaradi pričakovanih težkih pogajanj z Evropsko komisijo zahtevala angažma najvišjega vrha slovenske vlade,« so zapisali.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice