Pred 100 leti v Slovencu o božiču in zaključku leta 1922

Posted on 30. 12. 202229. 12. 2022 by Marko Želko

0 božiču 1922

»Petega božiča po vojni ne moremo praznovati v neskaljenem veselju in čisti zadovoljnosti,« je pisalo v božični številki časopisa Slovenec pred 100 leti. »Svetovni mir še ni tako zagotovljen, da bi mogli brez skrbi zreti v bodočnost; škoda, ki jo je zadala vojna religioznemu in moralnemu življenju narodov, še nikakor ni popravljena; nasprotja v človeški družbi so se v marsičem hudo poostrila; gospodarsko življenje ječi pod težkimi bremeni: to so dejstva, ki jih ni mogočo prikrivati.«

Morda vas bo zanimalo tudi:

Pred 100 leti v Slovencu o brezžični telegrafiji

»To so pa le zunanji pojavi ‘notranje bede naše dobe’, katero je že med vojno pretresljivo opisal neki ruski filozof. Svetovna katastrofa v vojni in nje posledice imajo skupen vir: človek je zdrknil v nižino in pozabil, da ima izvrševati višje zahteve; vedno še sanjari, da je materialni napredek pot do sreče in veličasti, in kaže kljub vsemu znanju veliko nezrelost v tej razdvojenosti in neorientiranosti, ki se na zunaj kaže v vsem življenju.«

Kot so zapisali, sta brezpogojna pravičnost in velikodušna bratska ljubezen »temelja, na katerih mora sloneti človeška družba, ako naj se ne zvija vedno v novih krčih notranjih kriz.«

Industrijska kriza na Češkoslovaškem

Pred 100 leti je Slovenec poročal, da se je v težavah znašla največja češkoslovaška tovarna čevljev, Bata v Zlinu na Moravskem. Tovarna, ki je največ izvažala v Jugoslavijo in na Dansko, je morala svoj obrat občutno skrčiti. Odpustiti so morali 500 delavcev, ostali pa bodo delo opravljali v omejenem obsegu.

Slovenec: Prodajalna Bata na Danskem leta 1922. Vir slike: Bata's world. — Prodajalna Bata na Danskem leta 1922. Vir slike: Bata’s world.

»Bilanca leta 1922«

»Še nobeno leto po svetovni vojski se ni zaključilo s tako žalostno bilanco, kakor se letošnje, ki pravkar tone v nepovratno preteklost,« je poročal Slovenec. »V gospodarskem pogledu stoje vsled vojne za stotine milijard zadolžene evropske države-zmagovalke naproti Ameriki, ki plava v zlatu in izobilju, katerega ne more nikamor razpečati.«

»Da svoj dolg Ameriki odplačajo, bi morali zmagovalci imeti v Nemčiji neizčrpljivo zakladnico, ki naj bi producirala bajeslovna bogastva, da se njihovi deficiti uravnovesijo. Toda Nemčija tega ne zmore,« so dodali v prispevku.

»Vrh tega je tako za zmagovalce kakor za premagance slej ko prej zaprt ruski trg, oziroma vsled strahovitega razdejanja, ki sta ga tam povzročila vojna in revolucija, ni vstanu prinašati svojim prejšnjim dobaviteljem potrebnih ogromnih dobičkov, kaj še, da bi Rusija odplačevala svojim pred- in medvojnim dobaviteljem svoje dolgove.«

Ob koncu leta 1922 se je tako večina držav soočala z deficiti, vladala je brezposelnost, skrbi pa so povzročale tudi težnje k ponovnem oboroževanju.

Atentat na poljskega predsednika

Pred 100 leti se je zgodil atentat na poljskega predsednika Gabrijela Narutowicza. Umor se je zgodil pri slovesni otvoritvi letne razstave v slikarskem salonu. Atentator je bil akademični slikar Eligiusz Niewiadomski, ki so ga prijeli.

Nekdanji poljski predsednik leta 1915. Vir slike: Wikimedia.

»To je slab omen za Poljsko, da je prvi svobodno od zastopnikov celega naroda izbrani predsednik po svetovni vojni zedinjene in obnovljene republike padel od morilčeve roke,« je pisal Slovenec.

Preberite več