»Slovenija se zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja«
Povprečna višina snežne odeje se niža in je manj obstojna. Spreminja se padavinski režim, več je ekstremnih vremenskih dogodkov, prav tako se dviga gladina morja, so sporočili z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Svetovna temperatura se je v obdobju med letoma 1980 in 2021 dvignila za približno 0,8 stopinje Celzija, nad Slovenijo pa je bil izmerjen dvig povprečne temperature za kar 2,2 stopinje C. Projekcije medtem nakazujejo, da se bo segrevanje ozračja še nadaljevalo.
Najbolj se je zvišala temperatura poleti, kar za 3,3 °C, nekoliko manj pozimi (2,7 °C) in pomladi (2,4 °C), najmanj pa jeseni (1,5 °C), so zapisali v Poročilu o okolju v Republiki Sloveniji za leto 2022.
V skladu s tem se v toplem delu leta povečuje toplotna obremenitev, ki jo lahko spremljamo s pomočjo števila vročih dni. Za vroč štejemo dan, ko temperatura preseže 30 stopinj Celzija.
Razen na najvišjih predelih alpskega sveta, se je število takih dni v zadnjih desetletjih močno povečalo v vseh regijah. V hladnih alpskih dolinah so bili do sredine osemdesetih let prejšnjega stoletja vroči dnevi izjema, v zadnjih letih pa se je povprečno letno število takih dni povečalo nad sedem.
V Ljubljani je bilo povprečno letno število vročih dni okoli 10, danes pa jih v povprečju lahko pričakujemo več kot 30 na leto. Še nekoliko večje je danes povprečno letno število vročih dni na Obali (Portorož), kjer jih je v povprečju več kakor 40, so razložili v poročilu.
Podobno kot se povečuje obremenitev zaradi vročine, se zmanjšuje obremenitev zaradi mraza. Vedno manj je dni, ko temperatura zraka tudi podnevi ne naraste nad ledišče, najbolj pa je to opazno v visokogorju (Kredarica), kjer se je s povprečnega letnega števila 165 ledenih dni v šestdesetih letih prejšnjega stoletja v zadnjih letih to število zmanjšalo pod 130.
V poročilu so naslovili tudi dvigovanje gladine morja, ki je »ena bolj zaskrbljujočih posledic podnebnih sprememb«. V Sloveniji na visoko gladino morja vplivajo tudi vremenske razmere z nizkim zračnim pritiskom in močnim jugom.
V letih med 1960 in 2019 se je višina morja ob slovenski obali zvišala za 11 centimetrov. Povprečna hitrost zviševanja je bila v tem obdobju 1,8 milimetra na leto, vendar se je v zadnjih dveh desetletjih dvignila na 4,4 milimetra letno.
Posledica je vse pogostejše poplavljanje najnižjih delov obale. Na začetku obdobja meritev v šestdesetih letih prejšnjega stoletja je gladina morja presegla točko poplavljanja (300 centimetrov) povprečno sedemkrat letno, danes pa lahko pričakujemo, da bo točka poplavljanja morja v povprečju presežena 20-krat na leto.
Na Agenciji za okolje so ob tem spomnili, da naše dejavnosti vplivajo na intenzivnost podnebnih sprememb. Pozivajo k uporabi javnega potniškega prevoza, kolesa in hoje, ko vožnja z avtomobilom ni nujna, varčevanju s toplotno in električno energijo ter kupovanju lokalno pridelanih živil.
Cilj evropskega zelenega dogovora je, da bi Evropa do leta 2050 postala podnebno nevtralna. Podatki Evropske agencije za okolje kažejo, da se ukrepi za preprečevanje škode ob vremenskih in hidroloških ujmah ter ukrepi prilagajanja na podnebne spremembe, ki temeljijo na zanesljivih meteoroloških in hidroloških ocenah, stroškovno povrnejo v razmerju ena proti dva in več, pri čemer družbeni vidiki (še) niso bili upoštevani, so še dodali.
Powered by Contextual Related Posts
