Cene hrane so decembra 2022 v povprečju padle za 1,9 odstotka, kar je zaznamovalo že deveti zaporedni mesečni padec. Govorimo seveda o cenah na svetovni ravni, tiste v trgovinah pa so druga zgodba.
Indeks cen hrane, ki ga vodi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO), je bil decembra tako za en odstotek nižji kot v istem obdobju pred letom dni. V celotnem letu 2022 pa so bile mednarodne cene hrane za 14,3 odstotka višje kot v letu 2021.
Decembrsko znižanje je predvsem posledica padca cen rastlinskih olj, skupaj s cenami žitaric in mesa, nasprotno pa so se sladkor in mlečni izdelki nekoliko podražili.
Žita
Cene žit so bile v povprečju glede na november nižje za 1,9 odstotka, glede na december 2021 pa 4,8 odstotka višje. Izvozne cene pšenice so se znižale, saj so se zaradi žetev na južni polobli povečale zaloge, konkurenca med izvozniki pa je ostala močna.
Padle so tudi cene koruze, predvsem zaradi močne konkurence iz Brazilije, dodatno znižanje pa je zaustavila zaskrbljenost zaradi suše v Argentini. Podobna zgodba se je odvila tudi na trgih sirka in ječmena. Nasprotno pa so azijski kupci in gibanje tečajev valut povzročili, da so se mednarodne cene riža dvignile.
Za celotno leto 2022 je indeks cen žit dosegel novo rekordno vrednost, ki je za 17,9 odstotka višja kot leta 2021. S tem je za 8,8 odstotka presegel prejšnji letni povprečni rekord iz leta 2011. Povišanje je bilo posledica številnih dejavnikov, vključno s precejšnjimi motnjami na trgu, povečanimi negotovostmi, višjimi stroški energije, neugodnim vremenom pri nekaj ključnih dobaviteljih in nenehnim močnim svetovnim povpraševanjem po hrani.
Rastlinska olja
Rastlinska olja so decembra kotirala pri 6,7 odstotka nižji vrednosti kot v mesecu novembru, cene pa so tako dosegle najnižjo raven od februarja 2021. Svetovne cene palmovega olja so se po kratkotrajnem okrevanju v prejšnjem mesecu znižale za skoraj pet odstotkov, predvsem zaradi slabšega svetovnega povpraševanja, kljub manjši proizvodnji v glavnih državah proizvajalkah zaradi čezmernih padavin.
Izrazito so se znižale cene sojinega olja, za kar so poskrbeli pozitivni obeti sezonsko naraščajoče proizvodnje v Južni Ameriki. Podobno so izdatne zaloge in umirjeno povpraševanje navzdol potisnili cene repičnega in sončničnega olja. Povprečno so bila rastlinska olja v letu 2022 za 13,9 odstotkov dražja kot v letu prej in tako postavila novo rekordno letno vrednost.
Mlečni izdelki
Po petih zaporednih mesecih padanja so se mlečni izdelki decembra podražili za 1,1 odstotka. Pri tem so se svetovne cene sira zvišale zaradi močnejšega povpraševanja in nekoliko slabše izvozne razpoložljivosti. Cene masla so medtem padle že šesti mesec zapored, saj je bilo povpraševanje v tej živilski skupini slabše. Podobno velja tudi za mleko v prahu.
Cene mlečnih izdelkov so bile leta 2022 višje za kar 19,6 odstotka kot leta 2021. S tem so pri FAO zabeležili tudi najvišje letno povprečje od leta 1990.
Meso
Meso se je tako kot v šestih mesecih pred tem pocenilo tudi v decembru in sicer za 1,2 odstotka. To je bila posledica nižjih svetovnih cen govejega in perutninskega mesa, zaradi pritiska večjega števila goveda za zakol ter šibkejšega povpraševanja.
Nasprotno so se svetovne cene prašičjega mesa zvišale, kar je bilo podkrepljeno s solidnim predbožičnim notranjim povpraševanjem, zlasti v Evropi, medtem ko so se cene ovčjega mesa zvišale zaradi valutnih gibanj.
Cene mesa so leta 2022 prav tako dosegle najvišje letno povprečje, zabeleženo od leta 1990. Glede na 2021 je bilo meso dražje za 10,4 odstotka.
Sladkor
Sladkor se je medtem decembra podražil za 2,4 odstotka in tako dosegel najvišjo vrednost v zadnjih šestih mesecih. Povišanje cen so povzročile skrbi zaradi neugodnih vremenskih razmer v Indiji, drugi največji proizvajalki na svet, ter zamud pri obdelavi sladkornega trsa na Tajskem in v Avstraliji.
Glede na leto 2021 so se cene sladkorja lani dvignile za 4,7 odstotka in tako dosegle najvišje letno povprečje od leta 2012.
Powered by Contextual Related Posts
