Čeprav je veliko govora o staranju prebivalstva, se morda še premalo zavedamo, da demografske spremembe prinašajo s seboj veliko več kot zgolj pomanjkanje delovne sile in večje izdatke iz pokojninske blagajne. Vedno znova smo soočeni z novimi izzivi, pri katerih ne gre zgolj za zdravstveno in dolgotrajno oskrbo, spremenjene odnose med mladimi, ljudmi srednjih let in starejšimi, temveč tudi za pravo epidemijo osamljenosti in posledično vse večjim številom osamljenih ljudi.
Slednje se je še posebej močno izrazilo v času pandemije covida-19, ko se je svet iz analognega čez noč (bolj ali manj uspešno) spremenil v digitalnega. Poleg nakupovanja, zdravstvene oskrbe in ostalih storitev se je na splet premaknil tudi družabni del interakcij, s tem pa so bili tisti starejši, ki ne uporabljajo digitalne tehnologije, osamljeni in izolirani bolj kot kadarkoli prej.
Boj proti osamljenosti: od robota do skupnih obrokov
Strokovnjaki z različnih področij poskušajo najti rešitve, s katerimi bi naslovili vedno bolj perečo problematiko osamljenosti. Med drugim so raziskovalci na Trinity College v Dublinu razvili robota z imenom Stevie, ki pacientom in varovancem v domovih za ostarele nudi predvsem čustveno oporo, saj se z njimi pogovarja in igra družabne igre. O tem smo več pisali v prispevku Preboj robotov v zdravstvu.
Rešitve iščejo tudi mladi. Z zavedanjem, da se v Sloveniji povečuje delež prebivalstva starejšega od 65 let in zmanjšuje delež delovno aktivnega prebivalstva in da to s seboj prinaša nove izzive, je nacionalno stičišče za inovacije in podjetništvo na področju prehrane EIT Food Hub Slovenija s sedežem na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani za izziv lanskega tekmovanja Challenge Lab 2022 postavilo prehransko oskrbo starejših.
Na tekmovanju je zmagala skupina, ki je predlagala oblikovanje storitvene mreže za nudenje obrokov in spodbujanje skupnega obedovanja za starejše, pri čemer bi bila naloga države, da sistemsko poskrbi za subvencioniranje njihovih obrokov. Predlagali so, da se ustanovi program, v katerega bi se vključevali tako posamezniki kot strokovnjaki in podjetja, ki bi imeli skupen cilj: ne ustvarjanje dobička na zasebni ravni, temveč skupno izboljšanje prehranskega stanja ostarelih. Hrana ima namreč tudi kulturni in socialni vidik in ni pomembno le, da je obrok kakovosten, temveč tudi, da je zaužit v družbi z drugimi.
Nizozemsko družinsko podjetje je v verigi živilskih trgovin uvedlo blagajno za klepet
Osamljenost je še posebej močno izražena v urbanih okoljih, kjer se življenje odvija hitreje in vse bolj digitalizirano. Da bo prispevala k zmanjšanju osamljenosti (in hkrati k večjemu obisku trgovin) se je na nizozemskem odločila veriga supermarketov Jumbo, ki ima v lasti več kot 700 trgovin z živili. Uvedli so tako imenovano »Kletskassa«, kar v prevodu pomeni »blagajna za klepet«. V osnovi gre za počasno vrsto pred blagajno, v katero lahko stopijo stranke, ki se jim ne mudi in bi jim prav prišel klepet z blagajničarko.
Veriga supermarketov Jumbo, ki je v lasti družinskega podjetja, je te »počasne vrste« predstavila že poleti 2019 kot del širše pobude One Against Loneliness, ki jo je sprožila nizozemska vlada. Po podatkih nizozemskega statističnega urada je namreč 1,3 milijona ljudi na Nizozemskem starejših od 75 let, 33 odstotkov pa jih je poročalo, da se počutijo vsaj zmerno osamljene.
Prva »Kletskassa« se je odprla v mestu Vlijmen v provinci Severni Brabant. Odziv je bil tako pozitiven, da se je podjetje odločilo vzpostaviti 200 takih blagajn po vsej državi. Poleg tega so v trgovinah Jumbo uvedli tudi »kotiček za klepet«, kjer se lahko lokalni prebivalci zberejo ob skodelici kave in kratkem pogovoru.
Morda bi kaj takega veljalo uvesti tudi v Sloveniji. Najverjetneje bi bilo vsaj toliko produktivno, kot popis košarice živil.
