Svetovna banka skoraj prepolovila napoved za gospodarsko rast
»Naše zadnje napovedi kažejo na ostro, dolgotrajno upočasnitev, pri čemer bi se svetovna rast leta 2023 zmanjšala na 1,7 odstotkov s pričakovanih 3,0 odstotka pred šestimi meseci,« so pri Svetovni banki zapisali v najnovejšem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih.
Vzrokov je več: povišana inflacija, višanje obrestnih mer, zmanjševanje naložb in ukrajinsko-ruska kriza. Vse to je pripeljalo do krhkega svetovnega gospodarstva, ki ga lahko kakršenkoli večji dogodek, kot je na primer inflacija, višja od pričakovane, nenadno zvišanje obrestnih mer, nov izbruh koronavirusa ali stopnjevanje geopolitičnih napetosti, pahne v recesijo. To pa bi pomenilo, da je v istem desetletju prišlo do dveh svetovnih recesij, kar se ni zgodilo že 80 let.
»Države v razvoju se soočajo z večletnim obdobjem počasne rasti, ki jo poganjajo velika dolžniška bremena in šibke naložbe, medtem ko globalni kapital absorbirajo napredna gospodarstva, ki se soočajo z izjemno visokimi ravnmi javnega dolga in naraščajočimi obrestnimi merami,« je ugotovitve komentiral predsednik Svetovne banke David Malpass.
»Šibkost v rasti in poslovnih naložbah bo povečala že tako uničujoče preobrate v izobraževanju, zdravstvu, revščini in infrastrukturi ter naraščajoče zahteve zaradi podnebnih sprememb.«
Krčenje gospodarstva bo obsežno, saj bo v skoraj vseh regijah sveta rast dohodka na prebivalca počasnejša, kot je bila v desetletju pred pandemijo covida-19. Poleg tega bo tudi dolgotrajno, napovedujejo pri Svetovni banki. Do konca leta 2024 bodo ravni bruto domačega proizvoda (BDP) v gospodarstvih v razvoju približno šest odstotkov pod oceno, ki je bila podana tik pred začetkom pandemije.
Inflacija v 2022 podirala rekorde
V letu 2022 je inflacija naraščala v skoraj vseh gospodarstvih po svetu. Po podatkih Svetovne banke je mediana svetovne inflacije v drugi polovici leta presegla devet odstotkov, kar je najvišja raven od leta 1995.
Inflacija je v gospodarstvih v razvoju dosegla skoraj 10 odstotkov, kar je najvišja raven od leta 2008, v razvitih gospodarstvih pa nekaj več kot devet odstotkov, kar pa je največ od leta 1982.Zvišanje cen je bilo še posebej opazno v sektorjih kot sta ladijski in letalski promet, kjer so spremembe povpraševanja naletele na omejitve zmogljivosti in motnje v dobavni verigi, so razložili.
Globalno gledano se je inflacija izkazala za bolj vztrajno, kot se je prej domnevalo, dvig osnovne inflacije, plač in kratkoročnih pričakovanj pa kaže, da bo inflacija lahko nad številkami pred pandemijo in cilji številnih centralnih bank vztrajala dlje časa.
Posledično se je poslabšala tudi ocena svetovnega prebivalstva, ki živi v revščini. V 2022 naj bi po oceni Svetovne banke v revščini živelo 8,7 odstotkov ljudi, medtem ko je ta ocena pred pandemijo covida-19 znašala 7,5 odstotka.
Pomembno vlogo igrajo tudi podnebne spremembe
Svet se sooča tudi z vse večjim številom vremenskih dogodkov, povezanih s podnebnimi spremembami, ki so jih pri Svetovni banki označili za »drage« in »rekordne«.
Hudi vročinski valovi, kot smo jim v letu 2022 bili priča prebivalci Evrope in Kitajske, so povzročili znatno škodo družbi in obremenili energetske sisteme. Večje reke v Evropi, Severni Ameriki in na Kitajskem so presahnile, kar je oviralo promet in oskrbo z vodo.
Poplave v Pakistanu so prizadele eno tretjino države, medtem ko suše v Južni Ameriki ogrožajo kmetijsko proizvodnjo in ekosistem. Takšni ekstremni dogodki so vse pogostejši.
Čeprav je svet zdaj v zelo neugodnem položaju, se ne smemo vdati, je opozoril Malpass. »Zadnje poročilo o svetovnih gospodarskih obetih jasno kaže, da je mogoče zdaj izvesti pomembne reforme, s katerimi bi okrepili pravno državo, izboljšali obete in zgradili močnejša gospodarstva z močnejšim zasebnim sektorjem in boljšimi priložnostmi za ljudi po vsem svetu,« je zaključil svojo uvodno besedo.
Powered by Contextual Related Posts
