Naprej na vsebino

Ministrstvo odgovarja na očitke glede dviga minimalne plače

Z letošnjim letom se je minimalna plača v Sloveniji dvignila za 129 evrov. Nekaterim se je to zdelo preveč. Iz Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so na primer sporočili, da podpirajo le uskladitev bruto minimalne plače z medletno decembrsko inflacijo, saj to ohranja kupno moč prejemnikov najnižjih plač.

»Uskladitev, ki bi bila večja od minimalne zakonske obveze, nima ustrezne podlage v dvigu dodane vrednosti, saj energetska kriza podjetjem znižuje manevrski prostor za dvig plač. V konkurenčnih evropskih gospodarstvih so zelo zadržani celo do dvigov v višini lanske inflacije, saj uskladitev z inflacijo prinaša višjo storitveno inflacijo v prihodnjem obdobju po uskladitvi in tem daljše obdobje nadpovprečne (nad 2 odstotkoma) rasti cen v gospodarstvu,« so razložili.

Ob tem so na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti RS pripravili komentar, v katerem so obravnavali nekatere »domnevno negativne posledice dviga minimalne plače«.

Kot prvo so izpostavili argument, da bi višja minimalna plača lahko vplivala na dvig cen v zasebnem in javnem sektorju. »V letu 2022 je zaradi visoke inflacije realna vrednost minimalne plače celo padla za 1,1 odstotka. Znanstvene analize preteklih zvišanj pa niso pokazale izrecnih prelivanj med plačnimi razredi,« so razložili.

V letu 2022 je zaradi visoke inflacije realna vrednost minimalne plače padla za 1,1 odstotka. Vir slike: STA.
V letu 2022 je zaradi visoke inflacije realna vrednost minimalne plače padla za 1,1 odstotka. Vir slike: STA.

»Tako z vidika majhnega deleža zaposlenih na minimalni plači (7 odstotkov) kot tudi z vidika relativne zmernosti povišanja stroškov delodajalcev (8,46 odstotkov) v primerjavi z drugimi vhodnimi surovinami, minimalna plača ne more imeti bistvenega vpliva na povišanje cen proizvodov in storitev.«

V javnosti je bilo izpostavljeno tudi, da bi višja minimalna plača vplivala na podražitev vrtca, doma za ostarele in drugih storitev.

»Cen javnih storitev nikakor ne smemo omejevati z brzdanjem že tako nizkih plač v ključnih podsistemih socialne države (vrtci, domovi za starejše in podobno), temveč z učinkovitejšimi protidraginjskimi ukrepi, med katerimi so regulacija cen ter ciljani transferji za posameznike in gospodinjstva (npr. energetski ter otroški dodatki),« so na ministrstvu odgovorili na ta očitek.

Višja minimalna plača bi lahko predstavljala oviro za tiste, ki želijo najeti bančno posojilo. Na to temo so se osredotočili tudi pri Financah, kjer so zapisali, da »dvig minimalne plače pomeni tudi dvig zneska, ki nam mora pri izračunu kreditne sposobnosti ostati za preživljanje. Ob dvigu minimalne plače je pri enaki plači manj razpoložljivega denarja za plačilo anuitete, manjša anuiteta pa pomeni manj posojila«.

Na ministrstvu so na to odgovorili s pojasnilom, da omenjeni primer ni v pristojnosti ministrstva, ampak Banke Slovenije. Dodali so, da »ohranjanje najnižjega dopuščenega plačila pod ravnjo dostojnega preživetja v kontekstu lažje administrativne dostopnosti posojil« ne bi bilo smiselno, prav tako pa ne bi prispevalo k rešitvi stanovanjske problematike tistih z najnižjimi dohodki.

Ob povečanju minimalne plače se je pojavilo tudi vprašanje upravičenosti do socialnih transferjev. Vir slike: Euobserver.
Ob povečanju minimalne plače se je pojavilo tudi vprašanje upravičenosti do socialnih transferjev. Vir slike: Euobserver.

Ob povečanju minimalne plače se je pojavilo tudi vprašanje upravičenosti do socialnih transferjev. V letu 2021 je na primer štiričlanska družina s staršema prejemnikoma minimalne plače prejela 1.557 evrov kot plačilo za delo, iz socialnih transferjev pa še 596 evrov, so izpostavili na ministrstvu.

Razložili so, da bodo v letu 2023 uskladili transferje posameznikov in gospodinjstev ter pripravili še druge dodatne ukrepe, ki bodo zagotovili, da »ob dvigih razpoložljivega dohodka posamezniki in gospodinjstva zaradi preskakovanja mej upravičenosti do socialnih transferjev ne bodo deležni negativnih neto učinkov«.

»Zaposleni posamezniki s polnim delovnim časom morajo zaslužiti dovolj, da lahko preživijo sebe in svoje družine, brez izrednih posegov države,« so še dodali.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice