Evropski poslanec Bogovič o nastajajočem zakonu o kritičnih surovinah v EU
Evropski poslanec Franc Bogovič (SLS/EPP) je včeraj, 25. januarja, sodeloval na dogodku, ki ga je Evropski forum za proizvodnjo (European Forum for Manufacturing – EFM) organiziral na temo novega evropskega zakona o kritičnih surovinah.
Na dogodku, na katerem so sodelovali tudi številni ostali evropski poslanci, predstavniki Evropske komisije in tudi predstavniki industrije, je bilo jasno izpostavljeno, da je v EU nujno treba zagotoviti trajnostno oskrbo s surovinami in zlasti kritičnimi materiali. Evropa se namreč v svojih prizadevanjih po podnebni nevtralnosti do leta 2050 močno zanaša na obnovljive vire energije in baterije za razogljičenje mobilnosti, energetskih sistemov in drugih sektorjev. A pri proizvodnji vsega potrebnega za zeleni prehod bomo potrebovali znatne odstotke litija, niklja in kobalta, ki ostajajo temeljne sestavine baterij in katerih uporaba naj bi do leta 2050 vztrajno naraščala. Enako bodo potrebni beton, železo in jeklo, ki sestavljajo 90 % vetrnih turbin. Drugi ključni materiali so tudi aluminij, krom, baker, mangan, molibden, nikelj in elementi redkih zemelj (neodim, disprozij, prazeodim).
V zadnjih mesecih je bil sicer dosežen znaten napredek pri zmanjševanju odvisnosti Evrope od tretjih držav glede surovin, toda Evropa ostaja zelo izpostavljena motnjam v trgovinskih tokovih surovin, saj se danes manj kot 3 % baterij proizvede v Evropi. Enako velja glede sončnih panelov. Zagotavljanje oskrbe s surovinami ni le strateškega pomena – evropskim podjetjem bi omogočilo tudi pridobitev poti od rastočega trga, ki naj bi leta 2030 dosegel od 360-500 milijard evrov na svetovni ravni.
Poslanec Bogovič je izpostavil, da bi moral resnično uspešen evropski zakon o kritičnih surovinah podpirati nadaljnji razvoj čistih tehnologij, ki uporabljajo surovine. »Stabilen regulativni okvir, ki ustreza namenu, in sodelovanje med državami EU, bosta predpogoj za naložbe v zmogljivosti EU za pridobivanje, predelavo in recikliranje surovin. Razmisliti bo treba o strateških sektorjih povpraševanja po surovinah. Evropa potrebuje tudi seznam prednostnih surovin za baterije in drugo čisto tehnologijo, ki bo odražal dejanske potrebe energetskega prehoda – tako danes kot do leta 2030 ter nato leta 2050, ko naj bi dosegli podnebno nevtralnost. Ambiciozne cilje je treba postaviti ne samo za domače pridobivanje materialov, tudi diverzifikacija dobave in širitev industrijske baze domačih surovin, vključno z rafiniranjem, sta enako ključna za zmanjšanje odvisnosti od drugih jurisdikcij. Evropski zakon o kritičnih surovinah bi moral uvesti cilje v teh treh razsežnostih ter vključevati regulativna, finančna in politična sredstva za njihovo doseganje. Identificirati je treba prednostne projekte in vzpostaviti hitrejše pridobivanje dovoljenj in sofinanciranje. Enake konkurenčne pogoje je treba določiti na vseh področjih. Razširiti in okrepiti je treba tudi partnerstva EU na področju surovin,« je opozoril in poudaril Bogovič.
Evropi primanjkuje veliko več, kot le kritične surovine
»Živimo v zelo spremenljivem svetu, v katerem so nas nedavne izkušnje, od kovida, post-kovida gospodarskega okrevanja, vojne v Ukrajini in sedaj še ameriškega akta o zmanjševanju inflacije, dodobra pretresle. V teh okoliščinah smo hitro spoznali, da v Evropi ne manjka le kritičnih surovin, pač pa tudi povsem osnovnih življenjskih izdelkov, kot so medicinske maske, ventilatorji, farmacevtske kritične surovine, čipi, baterije, solarni paneli, plin, olje, pšenica, sončnično olje, sedaj pa tudi izobraženih in sposobnih ljudi, zato EU potrebuje več strateške avtonomije na številnih področjih.
V EU nujno potrebujemo preudaren in dosleden seznam najbolj kritičnih surovin, ki bo upošteval ne le trenutne, pač pa tudi naše bodoče potrebe, ki se bodo pojavile v okviru zelenega prehoda. Na trgu geopolitične in gospodarske konkurence si zaostanka ne smemo in ne moremo več privoščiti. Podlaga za naše odločanje morajo postati na dejstvih temelječe ugotovitve, nujni so tudi novi trgovinski sporazumi in strateško sodelovanje, tako z Latinsko Ameriko, Afriko, Avstralijo, Novo Zelandijo, Tajvanom, s katerimi bomo preprečili nadaljnje slabenje naše industrije.
Ustrezno pozornost moramo nameniti krožnemu gospodarstvu, recikliranju, poleg tega moramo v največji možni meri zagotoviti tudi svojo energetsko avtonomijo. Pri tem bo ključna tehnološka nevtralnost, vlaganja v bodoče zelene tehnologije, okolju prijazno rudarjenje in s tem pridobivanje kritičnih surovin na domačih evropskih tleh ter nadaljnja vlaganja v jedrsko energijo, tudi po vzoru najnovejšega ameriškega akta o zmanjševanju in obvladovanju inflacije (Inflation Reduction Act – IRA), ki že dodobra dodatno pretresa naš gospodarski trg. Če ne bomo pametno ukrepali sedaj, se bojim, da v prihodnje ne bomo več mogli,« je opomnil Bogovič.