Skip to content

Projekt Pastinnova

Ključni cilj projekta Pastinnova je ponovno okrepiti trajnost, donosnost in odpornost malih kmetij, ki se v Sredozemlju ukvarjajo s pašo. To naj bi dosegli z vzpostavitvijo novosti in poslovnih ter organizacijskih modelov, s katerimi bodo ovrednotili njihovo polno zmogljivost in spodbujali njihov dostop do trgov.

Ljudje in projekti

Projekti imajo v slovenski javnosti slab prizvok, saj naj bi bila to samo potrata državnega denarja. Resnica je malo drugačna, saj javni razpisi projektnih nalog spodbujajo tekmovalnost inštitucij za pridobivanje projektov, poživljajo iskanje novih poti razvoja in priganjajo k novostim v različnih strokah/znanostih. Različne institucije, različni ljudje so različno uspešne pri pridobivanju projektov. Po navadi gre tako, da so bolj prizadevni, delavni in zagnani ljudje bolj uspešni pri pridobivanju projektov.

Največkrat gre za črpanje evropskega denarja, pri čemer Slovenija ni preveč uspešna. Ta denarna zadeva je podobna davčni politiki vsake posamezne države – prispevke Evropski uniji moramo plačati (vedno celo pravočasno), kaj dobimo nazaj, pa je odvisno od naših prizadevanj in malo tudi sreče. Na deset prijavljenih projektov običajno pridobimo enega in na sto odobrenih projektov je eden res uporaben. To so seveda zgolj ocene, a končni izkupiček je 10 : 1 : 100 ali prijavljeni projekti : odobreni projekti : res zelo uporabni projekti. Torej veliko poklicanih in malo izbranih. V Združenih državah Amerike so projekti že desetletja gonilo razvoja. In običajno ameriške zgodbe slej ko prej najdejo pot tudi v Evropo.

Dobri projekti imajo vsaj dve dobri lastnosti: nove ljudi zaposlujejo na novih področjih in izmenjujejo znanje med različnimi ljudmi/inštitucijami/državami. A tu se skrivata tudi dve nevarnosti. Prvič je res veliko dela vloženega v projekte in razmišljujoč kmet bi rekel, da bi tisto delo na polju verjetno prineslo več stvarnih rezultatov. Druga nevarnost je večja. Nove tehnologije so največkrat neprijazne do naravnega okolja. Znana ekološka krilatica je, da pri višji zaposlenosti bolj trpi okolje.

Pastinnova. Uporaba stare traktorske gume za priročni krmilnik. Vir slike: VB.
Uporaba stare traktorske gume za priročni krmilnik. Vir slike: VB.

Partnerji pri projektu Pastinnova

Na tem Prima projektu je dvajset partnerjev iz dvanajstih držav Južne Evrope, Severne Afrike in Bližnjega Vzhoda, kar je res veliko in na projektih neobičajno. Vodenje tako veliko tako različnih partnerjev je zahtevno delo, saj je usklajevanje zelo različnih kulturnih pristopov k kmetijstvu res zahtevna naloga.

Poglejmo projektne partnerje pobliže, s tem, da njihova imena izpisujemo v angleščini ali francoščini (posledica kolonialne zgodovine) zaradi boljše prepoznavnosti in posledično vaših boljših možnosti za navezavo neposrednih stikov (naslovi in e-naslovi so vam na voljo pri avtorju). Navajamo še okrajšavo (vrsto) in državo inštitucije ter ime človeka z njegovim spolom (Ž – ženski, M – moški), ki inštitucijo zastopa v tem projektu.

Prvi in vodilni partner je Agricultural Economics Research Institute – Hellenic Agriculture Organization ELGO-DIMITRA, okrajšano ELGO (raziskave), iz Grčije, ki ga zastopa Athanasios Ragkos (M).

Drugi partner je Polytechnic University of Marche, Department of Agricultural, Food and Environmental Sciences, okrajšano UNIVPM (univerza), iz Italije, ki jo zastopa Paride D’Ottavio (M).

Tretji partner je Spanish National Research Council, okrajšano CSIC (raziskave), iz Španije, ki ga zastopa Marta Rivera-Ferre (Ž).

Četrti partner je Arid Regions Institute, okrajšano IRA (raziskave), iz Tunizije, ki ga zastopa Mohamed Tarhouni (M).

Peti partner je Algerian National Agronomic Institute, okrajšano INRAA (raziskave), iz Alžirije, ki ga zastopa Khaled Abbas (M).

SLIKA Premični pašni aparat s sončnim napajanjem

Šesti partner je National Research Council, Institute for Animal Production System in the Mediterranean Environment, okrajšano CNR-ISPAAM (raziskave), iz Italije, ki ga zastopa Antonello Franca (M).

Sedmi partner je Institute for Rural Regional Development, okrajšano CIRRD (nevladna organizacija), iz Cipra, ki ga zastopa Socrates Socratous (M).

Pastinnova. Priročna rešitev za ohranjane suhe mrve pod milim nebom. Vir slike: VB.
Pastinnova. Priročna rešitev za ohranjane suhe mrve pod milim nebom. Vir slike: VB.

Osmi partner je Coopérative de Services d’élevage, okrajšano COOPSSEL (zadruga), iz Alžirije, ki jo zastopa Meratla Laid (M).

Deveti partner je INRAE R045-Selmet, okrajšano LRDE (raziskave), iz Francije, ki ga zastopa Jean-Paul Dubeuf (M).

Deseti partner je Trofy AgriFoodTech Solutions Private Company, okrajšano TROFY (majho ali sredno podjetje) iz Grčije, ki ga zastopa Petros Kartsimadakis (M)

Enajsti partner je CIHEAM Zaragoza, okrajšano CIHEAM (mednarodna organizacija), iz Španije, ki jo zastopa Antonio Lopez-Francos (M).

Dvanajsti partner je Cukurova University – Department of Animal Science, okrajšano CUNI (univerza), iz Turčije, ki jo zastopa Nazan Koluman (Ž).

Trinajsti partner je The Lebanese University, okrajšano LU (univerza), iz Libanona, ki jo zastopa Lamis Chalak (Ž).

Štirinajsti partner je National Institute for Agricultural Research, okrajšano INRAM (raziskave), iz Maroka, ki ga zastopa Youssef Chebli (M).

Petnajsti partner je Rete Appia, okrajšano REAP (nevladna organizacija), iz Italije, ki jo zastopa Verdiana Morandi (Ž).

Šestnajsti partner je University of Zagreb, okrajšano UZ (univerza), iz Hrvaške, ki jo zastopa Ante Ivankovic (M).

Sedemnajsti partner je Aristotle University of Thessaloniki, okrajšano AUTH (univerza), iz Grčije, ki jo zastopa Maria Karatassiou (Ž).

Osemnajsti partner je Agriculture Institute Bric, Soča, okrajšano BRIC (nevladna organizacija), iz Slovenije, ki ga zastopa Vitomir Bric (M).

Devetnajsti partner je Agency for Rural Development Istria Ltd Pazin, okrajšano AZRRI (javna organizacija), iz Hrvaške, ki jo zastopa Jasenka Kapuralin (Ž).

Dvajseti partner je Red Española de Queserías de Campo y Artesanas, okrajšano QUERED (zveza majhnih ali srednjih podjetij), iz Španije, ki jo zastopa Remedios Carrasco Sanchez (Ž).

Pastinnova. Čiščenje zarasle površine s kozami za ohranjanje gorskega škrjanca. Vir slike: VB.
Pastinnova. Čiščenje zarasle površine s kozami za ohranjanje gorskega škrjanca. Vir slike: VB.

Opis projekta Pastinnova

Projekt Pastinnova zlasti proučuje pašne sisteme za drobnico, ki lahko nudijo široko paleto ekosistemskih storitev (ES) za ohranjanje habitatov in kulturne dediščine ter zagotovitev preživetja na podeželju. Gre za pridelavo visoko kakovostnih pridelkov in izdelkov (mlečni izdelki, meso, volna in predelani pridelki) v različnih agroekoloških in družbenoekonomskih sredozemskih območjih. Pastinnova obsega vso to bogato raznolikost v Sredozemlju, vendar se osredotoča predvsem na male kmetije z rejo drobnice, ki ohranjajo »pašno identiteto«. To počnejo s trajnostno uporabo lokalnih virov (grozi jim opustitev) in že stoletja ponujajo primere krožnega gospodarstva ter drugo izbiro prevladujoči intenzivni živinoreji na območjih Evrope, Severne Amerike in Avstralije.

Pastinnova predlaga celosten interdisciplinarni pristop za obravnavo in reševanje šibkega položaja malih kmetij s pašnim sistemom reje v vrednostnih verigah pastirskih izdelkov (VCP), vključno s kratkimi in krožnimi verigami. Vzpostavljeni bodo „živi laboratoriji“ (LL) za soustvarjanje inovativnih rešitev za organizacije kmetov, upravljanje kmetij in VCP z vključitvijo potreb, zmogljivosti in izkušenj vseh dejavnikov: kmetov, podjetnikov, predelovalcev živinorejskih pridelkov, trgovcev na drobno, oblikovalcev kmetijskih politik, raziskovalcev in potrošnikov.

Izbrane rešitve bodo preizkušene in uvedene v majhne izpeljave v resničnem življenju ter ocenjene glede njihove gospodarske, socialne in okoljske trajnosti. Poseben poudarek bo na vključevanju ranljivih skupin (žensk, mladih kmetov, delavcev migrantov …) in okoljskih učinkih pašnih kmetijskih ekosistemov ter verig, ki spodbujajo trajnostno in donosno rabo kmetijskih odpadkov. Tako bo Pastinnova prinesla inovacije in modele, prilagojene značilnostim sredozemskih pašnikov in ozemelj. Tudi s predlogom podpornega okvira politike, potrebne vrednostne verige in ureditev za učinkovit dostop do trgov.

V projektu Pastinnova bo uporabljen metodološki okvir, ki združuje participativne pristope, ocene in izpeljave v resničnem življenju, kjer sodelujejo štirje elementi:

  1. Diagnoza (naštevanje inovativnih projektov, praks in pobud).
  2. Preskušanje izbranih inovacij v različnih kontekstih.
  3. Majhno pilotno izvajanje, ocena trajnosti.
  4. Politika in prevzem trga.

Projekt je v jedru trajnostnega razvoja podeželja, kjer pašništvo predstavlja alternativno pot industrijski živinoreji. Projekt si prizadeva ponuditi pametne in trajnostne pašne kmetije, agroekosisteme in VCP, ki temeljijo na povpraševanju, prilagojenem družbeno-kulturnim značilnostim kmetov s „pašno istovetnostjo“. Enako velja za njihova ozemlja, donose v dejanskih razmerah in odgovore na prihodnje izzive.

Pastinnova. Cenejši hlev pod plastenjakom. Vir slike: VB.
Cenejši hlev pod plastenjakom. Vir slike: VB.

Krajevna in časovna opredelitev Pastinnove

Pastinnova bo učinkovito spodbudila združevanje obstoječih pašnih virov z rezultati raziskav, znanjem in zmogljivostmi. Združila bo večino najpomembnejših sodelavcev pašništva v Sredozemlju z znatnimi izkušnjami in znanjem. Dvajset partnerjev iz dvanajstih držav je razdeljenih v štiri regije:

  • Vzhodno Sredozemlje: Grčija, Slovenija, Hrvaška, Ciper,
  • Zahodno Sredozemlje: Italija, Francija, Španija,
  • Bližnji Vzhod: Tunizija, Alžirija, Maroko,
  • Južno Sredozemlje: Turčija, Libanon.

Njihovo sodelovanje bo odločilen korak k trajnostnemu in odpornemu pašništvu. Ključni vpliv Pastinnove bo povezan z izkoriščanjem resničnega potenciala pašnih sistemov z ustreznimi koristmi za male kmetije s pašnim sistemom reje. Soustvarjanje v okviru živih laboratorijev je ključni ukrep, ki dokazuje učinkovitost projektnega pristopa za zagotovitev največjega učinka predlaganih rešitev.

Če odštejemo pripravo projekta, ki je trajala približno pol leta, se je projekt začel 1. maja 2022 in bo trajal tri leta, do 30. aprila 2025. Gre za nadaljevanje več manjših projektov (vsaj po številu partnerjev), ki so ravno tako obravnavali predvsem pašo drobnice v Sredozemlju tudi v luči podnebnih sprememb: ICFAR (2010), ZOONE (2008–2014), MACSUR (2012–2017) in PACTORES (2018–2021). Slovenci smo bili vključeni samo v projekt ZOONE in veliko premalo uporabljamo izsledke teh projektov.

Sodelavci na projektu Pastinnova v Sloveniji so: Zveza društev rejcev drobnice Slovenije, Mlada generacija in Biotehniška fakulteta. Veselimo se njihovega prispevka predvsem na delu, ki obravnava žive laboratorije. Tako imenovane študije dogodkov (case study) so eno temeljnih pristopov projekta Pastinnova in verjamemo, da imajo te tri inštitucije veliko izkušenj ravno na tem področju.

Donacijska pogodba in konzorcijska pogodba sta bili podpisani februarja in aprila letos. Sam nikoli nisem delal z živinorejci Severne Afrike in Južne Evrope, a moram priznati, da so me prijetno presenetili. Ti ljudje znajo narediti prijetno vzdušje za delo, ki posledično omogoča inovacije in spoznanja, dobrodošla za kmete, strokovnjake, politike in še koga bi se našlo. Preko spletnih srečanj s pomočjo programa Zoom je omogočeno sprotno delo in razgibana izmenjava zamisli.

Pastinnova_Doma narejen krmilni iz lesa – manj toplogrednih plinov
Pastinnova_Doma narejen krmilni iz lesa – manj toplogrednih plinov

Zadnji rok za sporočanje inovacij je bil 15. oktober 2022. Vseh dvajset partnerjev je sporočilo približno sto inovacij (inovacije še niso urejene in prečiščene) na področjih tehnologije, socialnih zadev, trženja, promocije, kmetijske politike, izobraževanja pastirjev … Ko bodo inovacije izbrane in urejene, vam jih bomo posredovali tudi preko revije Drobnica.

Prispevek je bil objavljen v reviji Drobnica, številka 5/2022.

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice