Skip to content

Posvet o uredbi Evropske komisije: »Nepremišljena uredba o trajnostni rabi pesticidov bo ogrozila prehransko varnost v Sloveniji in EU«

V petek, 17. februarja, je v Ljubljani v organizaciji Državnega sveta RS in evropskega poslanca Franca Bogoviča (SLS/EPP) potekal posvet na temo Zagotavljanje prehranske varnosti v luči predloga Uredbe EU o trajnostni rabi pesticidov (FFS). Uredba predvideva zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030.

V razpravi je sodelovalo veliko raznovrstnih govorcev, izmed katerih je vsak predstavil svoj pogled na uredbo. Mnenje je podalo tudi več udeležencev iz dvorane.

»Prav vsi si želimo, da je hrana pridelana na trajnosten način, da je hranljiva, okusna in kakovostna,« je kot prvi dejal Franc Bogovič. »Prav tako vsi, tako kmetje kot potrošniki, podpiramo cilj zmanjšanja rabe fitofarmacevtskih sredstev (FFS) pri pridelavi hrane, v Sloveniji je trend zmanjševanja v teku in ga moramo zgolj nadaljevati.«

Franc Bogovič: Prepoved uporabe FFS na zavarovanih območjih bi močno ogrozila prehransko varnost Slovenije. Vir slike DS/Benjamin Beci/Fixmedia.
Franc Bogovič: Prepoved uporabe FFS na zavarovanih območjih bi močno ogrozila prehransko varnost Slovenije. Vir slike DS/Benjamin Beci/Fixmedia.

»A pri sprejemanju ukrepov za zmanjševanje rabe FFS na ravni EU, kar ima velik vpliv tudi na Slovenijo, je treba upoštevati razlike med EU državami, od stopnje intenzivnosti kmetijstva, do deleža varovanih območij narave, obvezno integrirano varstvo rastlin pa uvesti na večjih kmetijah,« je poudaril Bogovič.

Marko Lotrič, predsednik Državnega Sveta RS, je v uvodnem nagovoru poudaril, da je Državni svet RS odločen zagovornik slovenskega kmetijstva, ki lahko edino zagotavlja prehransko varnost ter poseljenost in razvoj podeželja.

»Čeprav se zavedamo, da so spremembe v odnosu do okolja, tudi na področju kmetijstva, nujne, se je teh treba lotiti postopno,« je dejal Lotrič. »Uredba, kot je nastavljena, ne nudi alternativnih metod in tehnologij, ampak zgolj omejuje, kmetom nalaga dodatne administrativne obremenitve in jim povzroča skrbi, da bodo utrpeli gospodarske in socialne posledice. S tem pa kmetijstvo in kmeta postavljamo v še težji položaj.«

Marko Lotrič: Uredba, kot je nastavljena, ne nudi alternativnih metod in tehnologij, ampak zgolj omejuje. Vir slike: DS/Benjamin Beci/Fixmedia.
Marko Lotrič: Uredba, kot je nastavljena, ne nudi alternativnih metod in tehnologij, ampak zgolj omejuje. Vir slike: DS/Benjamin Beci/Fixmedia.

Določila uredbe glede zmanjšanje FFS je za slovenski prostor kot nesprejemljivo označil tudi Branko Tomažič, predsednik Komisije Državnega sveta RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Sama uredba je v nasprotju z eno izmed glavnih usmeritev Strateškega načrta SKP za obdobje od 2023 do 2027, v katerem je določena trajnostna pridelava hrane na celotnem območju Slovenije in povečanje samooskrbe,« je pojasnil.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je pojasnila, da bi morali v Sloveniji glede na predlagan izračun zmanjšati uporabo FFS za kar 59 odstotkov ter uporabo bolj nevarnih FFS za 52 odstotkov do leta 2030.

Ministrica Irena Šinko na posvetu. Vir slike: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Ministrica Irena Šinko na posvetu. Vir slike: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Ministrica je opozorila, da bi bilo v primeru popolne prepovedi uporabe vseh FFS na ekološko občutljivih območjih, kot izhaja iz predloga, prepovedano uporabljati FFS na 41 odstotkih njiv, na 23 odstotkih hmeljišč, 33 odstotkih vinogradov, 31 odstotkih sadovnjakov in 32 odstotkih oljčnikov oziroma na 40 odstotkih vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. Strinjala se je, da bi bila na tak način prehranska varnost Slovenije hudo ogrožena.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, je predstavil ocene zmanjšanja pridelka v primeru uveljavljanja uredbe. »Pri žitih bo pridelek manjši za 40 odstotkov, pri oljnicah za 50 odstotkov, pri sadju in zelenjavi pa za 30 odstotkov,« je dejal. »Nesprejemljivo je, da se bo uvažala hrana iz držav, kjer teh omejitev glede FFS ne bo.«

Uredba predvideva zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030. Vir slike: DS/Benjamin Beci/Fixmedia.
Uredba predvideva zmanjšanje uporabe kemičnih pesticidov za 50 odstotkov do leta 2030. Vir slike: DS/Benjamin Beci/Fixmedia.

Marjan Colja, direktor Vinske družbe Slovenije, se je dotaknil tudi vpliva nove uredbe na vinogradništvo. »Posledice te uredbe za vinogradniško-vinarski sektor bi bile, da bi na 33,4 – 37 odstotkih vinogradniških površin znotraj občutljivih območij v celoti prepovedali uporabo FFS, izjemoma bi se dovolila raba FFS za invazivne tujerodne rastline in karantenske škodljive organizme.«

To pa bi pomenilo propad vinogradov na omenjenih površinah, kar bi znašalo približno 5.500 hektarjev. »V Vinski družbi Slovenije menimo, da je predlagana Uredba EU o trajnostni rabi FFS za slovensko vinogradništvo nesprejemljiva in škodljiva,« je dodal Colja.

»Če bomo pustili, da slovensko izpodriva manj okoljsko sprejemljiva, s hranili osiromašena, industrijsko pridelana hrana, pridelana na drugih koncih sveta, čez 20 let ne bomo imeli 20.000 kmetij ampak 200 kmetijskih podjetij, zveri v Ljubljani, gozd pa do ograj okoli večjih mest, kjer ni mogoča industrijska pridelava hrane. Ekonomsko neodvisen kmet in njegova družina sta ključ do varne samooskrbe,« pa je poudaril Toni Kukenberger, ekološki kmet, inovativni mladi kmet 2016.

Celoten posvet, na katerem so mnenja soočili tako govorci iz političnih kot strokovnih krogov in publika v dvorani Državnega sveta, si lahko ogledate na povezavi:

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice