Kje na svetu imajo najvišjo inflacijo in kje najnižjo?

Dolga leta je bila beseda »inflacija« le nekaj oddaljenega in nepomembnega, za kar so se zanimale samo banke in ekonomisti. Z lanskim leto pa je inflacija pokazale zobe. Prebila se je v še tako vsakdanji pogovor in obrnila naša življenja na glavo.

Medtem ko smo pri nas na letni ravni dosegli približno 10-odstotno stopnjo inflacije, se stopnja v drugih državah precej razlikuje. Ponekod je komaj kaj višja od prejšnjih let, medtem ko drugje dosega višine, ki si jih ne moremo niti predstavljati.

Kaj poganja inflacijo?

Približno eno leto nazaj se je začela vojna v Ukrajini in ta dogodek je med glavnimi vzroki za inflacijo, vsaj kar se tiče Evrope in Združenih držav Amerike. Od takrat so se opazno povečali stroški hrane in goriva, saj je Rusija nastopala kot vodilna izvoznica nafte in plina.

Tako Rusija kot Ukrajina pa igrata pomembno vlogo v trgovanju z nekaterimi ključnimi živili, kot je na primer pšenica in koruza, pa tudi z nekaterimi kovinami. Med drugim so se tako podražili tudi peleti. Po februarju je bilo sredi vojnega območja nemogoče dosegati enako proizvodnjo kot pred napadom Rusije. V našem kotičku sveta pa so inflacijo dodatno podprle tudi številne sankcije proti Rusiji.

Države, ki so močno odvisne od kitajskih uvoznikov, so višje cene občutile tudi kot posledico zmanjšanja proizvodnje na Kitajskem zaradi koronavirusnih lockdownov.

Poleg tega se ponekod še vedno pojavljajo težave z dobavno verigo, kar pomeni, da blago težje pride od proizvodnje do potrošnika. Ne samo, da te težave neposredno vplivajo na inflacijo, ampak tudi inflacija neposredno vpliva nazaj nanje.

Trimestne inflacijske številke

Številne države se soočajo z rekordno visoko stopnjo inflacije. V nekaterih najdemo celo trimestno stopnjo. V svetovnem merilu imajo Zimbabve, Libanon in Venezuela najvišje stopnje.

V Zimbabveju je oktobra lani letna inflacija znašala 269 odstotkov, v Venezueli 156 odstotkov. Za Libanon je na voljo podatek iz septembra, ko je letna rast cen dosegala 162 odstotkov. V vseh treh državah so se torej cene v obdobju enega leta povprečno več kot podvojile.

Med največjimi svetovnimi gospodarstvi (G20) sta na vrhu seznama Argentina in Turčija. Januarja letos je bila letna inflacijska stopnja v Turčiji 57,7 odstotka. Sicer je bil to že tretji mesec, v katerem je stopnja padla, kar bi lahko pomenilo dober znak. Zdravstvene storitve, gostinstvo, hrana in pohištvo so bili glavni dejavniki rasti cen v Turčiji.

Odkar smo nazadnje pisali o inflaciji v Argentini se je ta skoraj podvojila. Cene so bile januarja 2023 za 98,8 odstotka višje kot januarja lansko leto. V času koronavirusa je inflacija dosegala približno 50 odstotkov, medtem ko težave segajo že v leto 2016, ko je bila stopnja 40-odstotna.

Argentinska centralna banka je svojo referenčno obrestno mero zvišala na 75 odstotkov, da bi obvladala situacijo. V skupini G20 je Argentina tako država z najvišjo inflacijo.

Najnižje stopnje inflacije na svetu

V svetovnem merilu najbolj izstopa Južni Sudan. Politična nestabilnost in humanitarna kriza sta okrnili gospodarsko rast in inflacijo, ki je decembra znašala negativnih 11,6 odstotka, kar pomeni, da govorimo že o deflaciji. V tem primeru povprečno cene padajo.

Veliko držav z najnižjimi stopnjami inflacije se nahaja v Aziji, vključno z Macaom, Kitajsko, Hong Kongom in Tajvanom. V tej regiji so strogi lockdowni obremenili rast in potrošniško porabo ter zmanjšali inflacijske pritiske.

Toda zdaj, ko se je Kitajska ponovno odprla, se začenjajo pojavljati nekateri znaki inflacije. Cene hrane so decembra narasle za 4,8 odstotka letno, rastejo pa tudi cene nočitev v hotelih.

Med evropskimi državami ima najnižjo stopnjo inflacije Švica, in sicer 3,3 odstotka (januar 2022), kar je le tretjina od povprečne inflacije v evroobmočju. To je tudi najnižja stopnja med državami članicami Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). V Švici glavno vlogo igra njihova močna valuta, ki je državo zaščitila pred inflacijskimi pritiski in visokimi uvoznimi cenami.

Medtem so se proizvodne cene rahlo dvignile nad inflacijo, na 4,1 odstotka letno. Lani je švicarska centralna banka prvič po letu 2007 zvišala obrestne mere z -0,75 odstotka na -0,25 odstotka.

Svetovni denarni sklad (IMF) ocenjuje, da bo imelo 84 odstotkov vseh držav po svetu nižjo inflacijo kot lani. Do leta 2024 naj bi inflacija sicer ostala nad ravnmi pred pandemijo pri 4,1 odstotka.