Kaj je schengenski informacijski sistem in kako deluje?
7. marca je začel veljati prenovljeni schengenski informacijski sistem (SIS), so pred nekaj dnevi sporočili z Generalne policijske uprave Slovenije (GPU).
Dodatne funkcije, ki jih je z nadgradnjo pridobila ta varnostna platforma, bodo prispevale h krepitvi mednarodnega sodelovanja v Evropski uniji, zagotavljanju zaščite najranljivejšim, upravljanju nedovoljenih migracij, učinkovitejšemu boju proti kriminalu in nadzoru na zunanjih mejah ter obenem k večji varnosti posameznika, so pojasnili.
Kaj pa sploh predstavlja schengenski informacijski sistem? Gre za varnostno mrežo, ki povezuje vseh 27 držav schengenskega območja.
Schengensko območje zajema večino držav Evropske unije, razen Irske in tistih držav, ki bodo kmalu del schengenskega območja. To so Romunija, Bolgarija in Ciper.
Države, kot so Norveška, Islandija, Švica in Liechtenstein, so prav tako del schengenskega območja, kljub temu, da niso članice EU.
Te države so odpravile svoje notranje meje ter omogočile prosto in neomejeno gibanje ljudi, v skladu s skupnimi pravili za nadzor zunanjih meja in boj proti kriminalu s krepitvijo skupnega pravosodnega sistema in policijskega sodelovanja.
Tukaj pa nastopi SIS. Schengenski informacijski sistem je na splošno sestavljen iz treh komponent, to so centralni sistem, nacionalni sistemi SIS v vseh državah članicah območja ter mreža med temi sistemi.
Opozorilo, ki ga v SIS vnese ena država, postano v realnem času na voljo tudi v vseh drugih državah. Tako so lahko na enkrat o nekem dogodku obveščeni vsi pristojni organi po vsej EU.
SIS je bil do danes že nekajkrat posodobljen. Od marca naprej se lahko preko sistema izmenjujejo nove kategorije opozoril in obsežnejši podatki, kar zagotavlja, da so organom na voljo popolnejše in zanesljivejše informacije.
SIS vsebuje tudi naslednje tipe biometrijskih potrditev in preverjanja identitete oseb, registriranih v sistemu: fotografije, odtisi dlani, prstni odtisi, prstne sledi, žigi dlani in DNK zapisi (samo v zvezi s pogrešanimi osebami).
Kot so zapisali na spletni strani Evropske komisije, sistem zaenkrat še ne uporablja tehnologij za prepoznavanje fotografij in obrazov. Komisija mora predložiti poročilo o razpoložljivosti, pripravljenosti in zanesljivosti takšne tehnologije, preden se ta lahko uvede. Ko bo ta tehnologija uvedena, bodo države v SIS lahko to uporabljale na običajnih mejnih prehodih.
Preko SIS sistema se izmenjujejo tudi informacije o ljudeh in predmetih, vpletenih v terorizem. Od marca 2021 države v sistemu takšna opozorila delijo tudi z Europolom.
Pristojni organi lahko izdajo opozorila za pogrešane osebe. V sistem vnesejo tudi preventivna opozorila za zaščito določenih kategorij ranljivih oseb (otroci, ki jim grozi ugrabitev ali so potencialne žrtve terorizma, trgovina z ljudmi, nasilje na podlagi spola ali oboroženi spopadi).
Powered by Contextual Related Posts
