Skip to content

Rusija in ostale države pristale na podaljšanje dogovora o izvozu hrane, ki pa skorajda ne doseže nobene revnejše države

Še konec februarja so bile vse oči uprte v Rusijo, saj ni bilo jasno ali bodo podaljšali sodelovanje v dogovoru o izvozu žita in drugih prehranskih izdelkov iz Ukrajine.

Gre za dogovor, ki so ga lani poleti sklenile Rusija, Ukrajina, Turčija in Združeni narodi. Rusija se je pri tem zavezala dvigniti pomorsko blokado v Črnem morju, ki je nastopila kot posledica vojne v Ukrajini.

Ponovna vzpostavitev izvoza hrane je prinesla nekaj olajšanja predvsem revnejšim državam, ki so odvisne od uvoza. »V času trajanja dogovora je bilo doslej pretovorjenih več kot 21,3 milijona ton žita in prehranskih izdelkov, kar je pomagalo znižati svetovne cene hrane in stabilizirati trge,« so prejšnji mesec sporočili iz Združenih narodov.

Od izvožene hrane je bilo 49 odstotkov koruze, 27 odstotkov pšenice, 10 odstotkov sončničnega olja in zdroba ter 13 odstotkov ostalih živil, kot so soja, ogrščica in grah.

Pri ZN poudarjajo, da 11 zaporednih mesecev padanja svetovnih cen živilskih surovin »jasno kaže pozitiven vpliv sporazumov na svetovne cene hrane«.

Največ hrane iz dogovora je pristalo na Kitajskem. Vir slike: Food Ingredients First.
Največ hrane iz dogovora je pristalo na Kitajskem. Vir slike: Food Ingredients First.

Vse pa ni potekalo gladko in Rusija se je jeseni odločila dogovor prekiniti. Takrat so razložili, da je ukrajinska vojska po humanitarnem koridorju, ki je bil ustvarjen v okviru dogovora za izvoz žita, iz zraka in morja izvedla množičen napad na ruske ladje in infrastrukturo v mestu na Krimskem polotoku z vsaj 16 droni. Novembra so ga sodelujoči nato ponovno obnovili za 120 dni.

Teh 120 dni pa se izteče 18. marca in namestnik ruskega zunanjega ministra Aleksander Gruško je v torek sporočil, da bodo dogovor podaljšali za 60 dni.

Poudaril je, da bo Rusija še naprej vztrajala pri tem, da se izpolnijo zaveze v sklopu dogovora, ki obljubljajo »odpravo vseh neposrednih in posrednih sankcij za dobavo ruskih kmetijskih proizvodov na mednarodne trge«.

»Ne gre le za dejansko možnost samega transporta, dostop do tujih pristanišč za naša plovila, ampak tudi za zavarovanje, pa tudi za nujnost reševanja vprašanj, povezanih neposredno s proizvodnjo, gojenjem žita pri nas,« je pojasnil. Vključena mora biti tudi »dobava ustreznih strojev, rezervnih delov in različne kmetijske opreme«.

Dogovor o izvozu žita je podaljšan za 60 dni. Vir slike: AFP.
Dogovor o izvozu žita je podaljšan za 60 dni. Vir slike: AFP.

Dogovor o izvozu žita bo podaljšan pod enakimi pogoji, kot so veljali do sedaj. »Še enkrat bom poudaril, da je za nas najpomembneje, da se v celoti izpolnijo tiste obljube in zaveze, ki so bile dane. V tem pogledu se za nas nič ne spreminja in trdo bomo delali in poskrbeli, da bodo naši partnerji izpolnili svoje zaveze,« je še dejal ruski diplomat in opozoril, da odprava omejitev za izvoz ruskih kmetijskih proizvodov napreduje, a počasi.

»Naša gnojila, ki smo jih pripravili za brezplačno dostavo v najrevnejše države, še vedno ostajajo v pristaniščih različnih držav, pri čemer se ustvarjajo umetne ovire in zamude,« je zaključil Gruško.

Po besedah Združenih narodov gre 55 odstotkov vse izvožene hrane v države v razvoju. Rusija je sicer pri prvem podaljšanju zahtevala, da bi še več žita bilo namenjenega v Afriko.

Ruski vojak na straži med žetvijo blizu Melitopola v Ukrajini 14 julija 2022. Vir slike: EPA.
Ruski vojak na straži med žetvijo blizu Melitopola v Ukrajini 14 julija 2022. Vir slike: EPA.

Februarja pa je Rusija celoten dogovor označila kot »nezadovoljiv«, saj so le trije odstotki prehranskih surovin končali v državah v stiski (Somalija, Jemen, Sudan, Afganistan in Džibuti).

Ta mesec sta v Afriko odpluli le dve ladji, ki sta prevažali 15.500 ton ječmena in 25.000 ton koruze v Libijo ter 49.550 ton pšenice v Kenijo. Za primerjavo, samo ta mesec je Kitajska sprejela 672.500 metričnih ton živil, Španija 285.600 ton in Turčija 167.100 ton.

Prav tako ta mesec ni nobena ladja izplula proti kateri izmed petih držav, ki jih je izpostavila Rusija. Podobno ni nobena ladja prišla do držav, ki po poročilu WEF o globalnih tveganjih iz leta 2023 trpijo tako zaradi prehranske krize kot tudi zaradi dolžniške stiske ter bi tako imele veliko korist od poceni uvoza hrane (Tunizija, Gana, Pakistan, Libanon in Egipt).

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Poklici

E-Študentski servis: »Zakaj je letos še večja ponudba del kot lani?«

Pri študentskem servisu opažajo povišano povprečno urno postavko, prav tako pa je večja tudi ponudba študentskih del.

Prijava na e-novice