8. marec je mimo
Dnevi leporečenja politikov okrog 8. marca so mimo, čas je da ženske začnete tudi res enako obravnavati, volivci jih namreč že
Tudi letos smo bili v dneh okoli 8. marca deležni velikih besed politikov vseh ravni in barv, mediji pa polni intervjujev s političarkami, bodečih než in zaklinjanja o enakosti. In jih bomo tudi še leta 2024, 2025, 2026, … Ker, razen besed, politika doslej na tem področju ni naredila ničesar.
Enakopravnost se začne pri odločanju. In politika ima vse možnosti, da že do naslednjega 8. marca na tem področju napravi zelo pomemben simbolni korak – ukine t. i. »ženske kvote«. Spolne kvote so bile uvedene z lepim namenom, izboljšati prisotnost žensk na (nekaterih) odločevalskih položajih. Gotovo je smiselno, da k soodločanju pritegnemo raznoliko predstavništvo, še posebej, kadar gre za skupino, ki predstavlja (dobro) polovico prebivalstva. Vendar pogled na realno stanje ne izkazuje ravno bleščečih rezultatov tega ukrepa.
Še več, v nekaterih primerih je prav »ženska kvota« ženskam odvzela osnovno človekovo pravico do pasivne volilne pravice, kandidirati na volitvah. Ne glede na njihovo prepričanje. Leta 2018 tako nekaj žensk ni smelo kandidirati za poslanko tako iz vrst liste Združene levice kot iz vrst liste Združene desnice. Takih primerov je nekaj na tako rekoč vsakokratnih volitvah.
Največjo škodo enakopravni obravnavi žensk v slovenskem družbenopolitičnem prostoru pa spolne kvote povzročajo v dojemanju ženske na političnem položaju. Dokler obstaja dojemanje (nekaterih), da so ženske v politiki prisotne s pomočjo spolnih kvot, se bodo pojavljale interpretacije, da so tam zaradi tega ukrepa in ne lastne sposobnosti. Po drugi strani je večina volilnega telesa takšne predstave že zdavnaj pokopala sama od sebe, kar nam dokazujejo volitve na položaje, kjer spolne kvote niso bile uvedene.
Za primer lahko navedemo občino Majšperk, kjer so volivci že leta 2002 na županskih volitvah izbrali žensko. In ko se je županja po petih mandatih odločila za umik, so volivci na njeno mesto z veliko večino izvolili enega izmed najmlajših slovenskih županov. Prebivalci Majšperka so torej že zdavnaj za svoj kriterij za odločanje o tem, kdo je najprimernejši za razvoj njihove občine, izbrali sposobnost, ne spol ali kakšno drugo okoliščino kandidata. Pravilnost odločitve dokazuje uspešno delovanje občine Majšperk.
Da ne gre v sorazmerno majhni občini za izjemo, ki potrjuje pravilo, nam spričujejo zadnje volitve predsednika Republike Slovenije. Slovenci smo na teh volitvah izbrali predsednico. Ne s pomočjo spolne kvote, temveč, ker je večina presodila, da je najboljša izmed vseh kandidatov. Slovenija je že imela predsednico vlade in ima predsednico DZ, vsa državotvorna ministrstva so že vodile ženske.
Čas je, da politika sledi zrelosti slovenskih volivcev. Odločevalci, če želite zagotoviti resnično enakopravno obravnavo žensk, jim do 8. marca 2024 podarite ukinitev zastarelega in škodljivega ukrepa spolnih kvot v politiki. Vsi bomo na boljšem, ko se bodo predsedniki ali predsednice vlad hvalili ne s številom žensk, kar namiguje na potrebo po posebni obravnavi, temveč po številu sposobnih v svoji ekipi. Da v njih ne bi bilo žensk, je danes nepredstavljivo.
