Skip to content

Najnovejši klic znanstvenikov: globalno segrevanje bo v naslednjih 10 letih preseglo kritično točko – z drastičnimi ukrepi imamo le nekaj možnosti, da to preprečimo

V prvi polovici naslednjega desetletja bo brez dodatnega ukrepanja naš planet presegel kritično točko, kar pomeni, da se bo v povprečju segrel za več kot 1,5 stopinje Celzija, so znanstveniki zapisali v novem poročilu Medvladnega panela Združenih narodov za podnebne spremembe (IPCC).

V poročilu so države pozvali, naj naredijo »takojšen in drastičen« odmik od fosilnih goriv. Podnebne katastrofe bi lahko v nasprotnem primeru postale tako ekstremne, da se ljudje ne bi zmogli več prilagoditi. Vročinski vali, lakota, poplave, suše in izpadi pridelkov bodo lahko terjali na milijone dodatnih življenj.

Omejitev segrevanja na 1,5 stopinje glede na temperature pred industrijsko dobo je najpomembnejši podnebni cilj Združenih narodov.

globalno segrevanje: Hoesung Lee, predsednik IPCC, med govorom na dogodku o podnebnih spremembah novembra v Egiptu. Vir slike: Getty.
Hoesung Lee, predsednik IPCC, med govorom na dogodku o podnebnih spremembah novembra v Egiptu. Vir slike: Getty.

Ta številka ima poseben pomen tudi v globalnih pogovorih glede podnebja. V skladu s pariškim podnebnim sporazumom iz leta 2015 so se skoraj vse države strinjale, da bodo vztrajale pri prizadevanju, da bi globalno segrevanje zadržale na 1,5 stopinje.

Kot opozarjajo strokovnjaki, se je Zemlja v povprečju od industrijske dobe segrela za 1,1 stopinje, medtem ko so svetovne emisije fosilnih goriv lani podrle rekorde.

Industrializirane države bi se morale nemudoma združiti in vsaj prepoloviti emisije toplogrednih plinov do leta 2030, nato pa v naslednjih desetletjih popolnoma prenehati s sproščanjem ogljikovega dioksida v ozračje.

Vendar pa tudi v primeru, da se oba koraka uspešno izvedeta, obstaja le približno 50 odstotkov možnosti, da se segrevanje omeji na 1,5 stopinje.

Že nekajletne zamude bi ta cilj najverjetneje onemogočile, kar bi prineslo bolj vročo in nevarnejšo prihodnost.

Po svetu pa se še naprej izvajajo novi projekti v povezavi s fosilnimi gorivi. Po podatkih Finskega centra za raziskave energije in čistega zraka je Kitajska lani izdala dovoljenja za 168 elektrarn na premog, medtem ko je prejšnji teden ameriška vlada odobrila večji projekt vrtanja nafte, ki bo potekal na oddaljeni Aljaski.

Globalno segrevanje: Kitajska elektrarna na premog v bližini projekta sončne elektrarne. Vir slike: Getty.
Kitajska elektrarna na premog v bližini projekta sončne elektrarne. Vir slike: Getty.

Obstoječa in trenutno načrtovana infrastruktura, povezana s fosilnimi gorivi, kot so elektrarne na premog, naftne vrtine, tovarne, avtomobili in tovornjaki po svetu, bo v tem stoletju že sama po sebi proizvedla dovolj emisij, da se bo planet segrel za približno 2 stopinji, so opozorili v poročilu.

Da bi zadržali segrevanje v varnem obsegu, bi bilo treba veliko projektov preklicati, jih predčasno ukiniti ali kako drugače odstraniti.

Svet ima že zdaj na voljo vso znanje, orodja in finančne vire, potrebne za doseganje podnebnih ciljev, pravijo pri IPCC. Vendar se po letih in letih neupoštevanja opozoril in odlašanja ukrepov čas hitro izteka.

»Podnebne spremembe so grožnja blaginji ljudi in zdravju planeta,« pravi poročilo. »Izbire in ukrepi, izvedeni v tem desetletju, bodo imeli vpliv zdaj in še tisočletja naprej.«

Subscribe
Notify of
guest
0 Komentarji
Inline Feedbacks
View all comments

Prijava na e-novice