Svetovni dan voda: »Resno zaostajamo« pri doseganju cilja, ki obljublja dostop do vode za vse ljudi do leta 2030
Dostop do varne vode, sanitarij in higiene je najosnovnejša človekova potreba za zdravje in dobro počutje. Leta 2030 na milijarde ljudi ne bo imelo dostopa do teh osnovnih storitev, razen če se bo napredek početveril.
Morda vas bo zanimalo tudi:
Svetovni dan oceanov: do leta 2030 moramo zaščititi 30 odstotkov zemlje, voda in oceanov
Tako je zapisano v predstavitvi šestega izmed 17 Ciljev trajnostnega razvoja (SDG) iz leta 2015, ki želi do 2030 vsem ljudem zagotoviti splošen in pravično porazdeljen dostop do varne in cenovno primerne pitne vode.
»Trenutno smo resno skrenili s poti,« so ob Svetovnem dnevu voda v sredo, 22. marca, opozorili pri organizaciji Združenih narodov. »Milijarde ljudi in neštete šole, podjetja, zdravstveni centri, kmetije in tovarne so prikrajšane, ker je še vedno potrebno izpolniti njihove osnovne pravice do vode in sanitarij.«
Z namenom, da krizo naslovijo, so se svetovni voditelji v sredo zbrali na sedežu Združenih narodov v New Yorku v ZDA, kjer bo do petka potekala Konferenca ZN o vodi. Skupaj jo gostita Kraljevina Nizozemska in Tadžikistan.
Slovenijo na konferenci predstavljajo predsednica Nataša Pirc Musar, minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon.
»Konferenca je priložnost, ki se ponudi enkrat v generaciji, da svet združimo okoli reševanja krize z vodo in sanitarnimi pogoji,« so sporočili iz organizacije. »Nacionalne vlade in deležniki z vseh ravni družbe bodo sodelovali pri sprejemanju prostovoljnih zavez za pospešitev napredka pri SDG 6 in drugih mednarodno dogovorjenih ciljih in ciljih, povezanih z vodo.«
Generalni sekretar ZN António Guterres je v svojem nagovoru spomnil, da je voda človekova pravica in ključnega pomena za razvoj, ki bo oblikoval boljšo globalno prihodnost.
»Toda voda je v velikih težavah. Z vampirsko prekomerno porabo in netrajnostno rabo izčrpavamo življenjsko kri človeštva in jo izhlapevamo z globalnim segrevanjem. Prekinili smo vodni krog, uničili ekosisteme in onesnažili podtalnico,« je opozoril.
Guterres je pozval k odpravi »vrzeli v upravljanju z vodo«. Pri tem se je obrnil na vlade držav in jih pozval k razvoju in uresničitvi načrtov, ki bi zagotovili pravičen dostop do vode za vse ljudi, pri tem pa vodne vire trajnostno ohranjali.
Prav tako je izpostavil pomembnost vlaganja v cevovode, ki so odporni na nesreče, infrastrukturo za oskrbo z vodo in čistilne naprave ter v nove načine za recikliranje in varčevanje z vodo. »Tega izrednega stanja 21. stoletja ne moremo obvladati z infrastrukturo iz druge dobe,« je pojasnil.
Vloga Slovenije
Minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan je na stranskem dogodku v sredo z naslovom Pospeševanje mednarodnih povezav za Vodno konvencijo predstavil pomen globalizacije Vodne konvencije na nove pristopnice, trenutno se jih več odloča v podsaharski Afriki, južnoafriških državah in večini držav Latinske Amerike.
Ob tem je minister Brežan izpostavil slovensko pobudo za obnovo vodnih ekosistemov v prvem svetovnem biosfernem območju petih držav UNESCO Mura Drava Donava. Gre za območje, ki se razteza od Avstrije, preko Slovenije, Hrvaške in Madžarske do Srbije ter obsega 930.000 hektarjev ob 700 kilometrih rečnega toka Mure, Drave in Donave, je s tem uradno največje rečno biosferno območje v Evropi.
Predstavil je tudi dobro delujoč večdržavni opozorilni sistem za napovedovanje poplav Mednarodne komisije za Savski bazen in predstavil pobudo za nadgradnjo sistema tudi na nizke pretoke, sušna obdobja in gozdne požare.
Slovenija bo na podlagi dobro razvite tradicije čezmejnega vodnega sodelovanja v obdobju od 2024 do 2027 predsedovala Vodni konvenciji, so ob tej priložnosti še sporočili iz Ministrstva za naravne vire in prostor. Gostovanje 10. zasedanja pogodbenic Vodne konvencije bo v Ljubljani od 23. do 25. oktobra 2024.
Powered by Contextual Related Posts
