Medene prevare: skoraj polovica medu, uvoženega v Evropo, je ponarejenega
V preiskavah Evropske komisije je bilo 46 odstotkov zbranih vzorcev uvoženega medu ponarejenih s sirupi. Zadevo so preiskali Generalni direktorat za zdravje in varnost hrane (DG Sante), Skupno raziskovalno središče (JSC) ter Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) v sodelovanju s 16 evropskimi državami, Norveško in Švico.
Pristojni organi so zbrali 320 vzorcev, med katerimi jih je bilo 147 takih, ki niso bili v skladu z zahtevami direktive Evropske unije o medu. Med temi je bilo kot »sumljivih« ocenjenih slabih 74 odstotkov kitajskih vzorcev, 93 odstotkov turških in 100 odstotkov vzorcev britanskega izvora.
Vzorci so bili odvzeti na mejah, predvsem v evropskih pristaniščih, med novembrom 2021 in februarjem 2022.
Pri ponaredkih gre za mešanju medu s sladkornimi sirupi iz riža, pšenice ali sladkorne pese. Kakršnikoli aditivi pa so po evropskih predpisi prepovedani. Evropska unija je s 175.000 metričnimi tonami uvoženega medu na leto druga največja uvoznica na svetu takoj za Združenimi državami Amerike.
Preiskovalci so odkrili tudi uporabo barvil za ponarejanje botaničnega vira medu in prikrivanje pravega geografskega izvora s ponarejanjem informacij o sledljivosti in odstranjevanjem cvetnega prahu.
Stanislav Jaš, predsednik delovne skupine za med pri kmetijskem združenju Copa-Cogeca, je situacijo označil za agrikulturno katastrofo.
»Če je skoraj vsak drugi izdelek iz medu, uvožen v EU, ponarejen, je ponarejenih 20 odstotkov vsega ‘medu’, porabljenega v EU,« je pojasnil in ob tem opozoril, da ponarejeni med v EU vstopa po ceni 1,5 evra na kg iz relativno majhnega števila držav.
Poleg tega, da znaten del medu, uvoženega iz držav izven EU, ni v skladu z določbami direktive o medu, ostaja še naprej neodkrit, je Komisija navedla v poročilu.
Dodatno so poudarili, da so »še vedno potrebne izboljšane, usklajene in splošno sprejete analitske metode za povečanje zmogljivosti uradnih nadzornih laboratorijev za odkrivanje medu, ponarejenega s sladkornimi sirupi«.
»Kdaj bodo potrošniki končno vedeli, kaj je v resnici na njihovi žlici?« se sprašuje Etienne Bruneau, podpredsednik delovne skupine pri Copa-Cogeca. »Da bi se to zgodilo, je treba na ravni EU prednostno rešiti tri zadeve. Prvič, boljše označevanje medenih mešanic z obvezno navedbo posameznih držav izvora z odstotnimi deleži v padajočem vrstnem redu.«
Drugič, EU mora »posodobiti uradne metode, ki so na voljo nacionalnim nadzornim organom za odkrivanje goljufij z medom, in vzpostaviti referenčni center skupnosti za nenehno izboljševanje teh metod«.
Na koncu pa je Bruneau dodal, da morajo države članice »okrepiti nadzor in sistematično preverjati uvožene serije medu na podlagi teh izboljšanih metod v kombinaciji z dokazi o sledljivosti ‘od panja do lonca’«.
»Nazadnje morajo države članice okrepiti nadzor in sistematično preverjati uvožene serije medu na podlagi teh izboljšanih metod v kombinaciji z dokazi o sledljivosti od panja do posode,« trdi.
Evropski organi morajo ukrepati takoj, da se izognejo uničenju poklica, kar bi lahko povzročilo znaten upad medonosnih čebel na celini, pozivajo pri Copa-Cogeca.