Pred 100 leti v Slovencu o poskusu državnega udara v Nemčiji
Dogajanje po Italiji
Slovenec je pred 100 leti povzel glavne dogodke fašistične oblasti v Italiji. V Bologni so fašisti zažgali 30.000 izvodov milanskega časopisa Corriere della Sera, ker je ta med vrsticami kritiziral fašizem. V Firencah so bili prebivalci pozvani, naj omenjeni časopis bojkotirajo.
Preberite tudi:
Pred 100 leti v Slovencu o naraščajočem sovraštvu do tujcev v ZDA
Prav tako v Bologni so fašisti napadli delavskega tajnika in ga težko ranili, medtem ko so v Palermu zasedli delavsko zbornico in vso opremo uničili.
Protest proti štetju prebivalstva
Češkoslovaški narodni svet na Dunaju je avstrijskemu kanclerju izročil memorandum, v katerem odločno protestira proti metodam, ki so jih avstrijske oblasti uporabljale za štetje prebivalstva.
Zahtevali so, da se štetje znova izvede v vseh krajih, kjer so stanovali Čehi, pri tem pa naj sodelujejo tudi zastopniki Češkoslovaškega narodnega sveta.
Spor med Avstrijo in sovjetsko Rusijo
Ruski poslanec v Avstriji je na poziv iz Moskve pred 100 leti zapustil Dunaj. Vzrok temu je bil spor med eno in drugi vlado zaradi predaje poslanskih poslopij na Dunaju in v Moskvi.
»Avstrijska vlada je za izročitev ruskega poslaniškega poslopja pripravila vse potrebno, sovjetska vlada v Moskvi pa ni držala dane besede,« je pisal Slovenec. »Spor se je poostril, ker je moskovska sovjetska vlada prekinila trgovinska pogajanja z Avstrijo.«
Neuspešen upor v Nemčiji
Nemške oblasti so v tistih dneh odkrile in uspešno preprečile fašistični upor, pri katerem je bila udeležena tudi stranka pod vodstvom Adolfa Hitlerja. Za namen državnega udara so bile pripravljene vojaške enote, opremljene z orožjem in strelivom, vodil pa naj bi jih general Erich Ludendorff.
»Nemška državna vlada kaj pridno pometa in je razpustila celo imenovano nemškonacionalno stranko na podlagi zakona o zaščiti države,« je poročal Slovenec. »Poslanec te stranke von Graefe je v državnem zboru stavil predlog, da se ta naredba, ki krši ustavo, razveljavi, je pa doživel poraz.«
»Francoski listi pa slikajo vso to zaroto in njeno odkritje tako, kakor da hoče nemška vlada s tem pokazati, da je v resnici demokratska ter tako pripraviti ugodni tren za sporazum s Francijo glede ruhrskega vprašanja,« so še dodali.
»Francosko-angleška rivaliteta«
Frederick Edwin Smith, britanski politik, je v izjavi za enega izmed tamkajšnjih časopisov opozarjal na nevarnost, ki jo je za Anglijo predstavljala Francija.
Kot je dejal, je bila Anglija v tistem času proti Franciji glede zrakoplovov skorajda brez moči. »Francija lahko, ako hoče, uniči z zrakoplovi London ali katerikoli industrijski center v Angliji, ne da bi se ta mogla uspešno braniti,« je dejal.
»Angleži so brezpogojno za prijateljstvo s Francijo, toda ne smejo kakor noj glave vtikati v pesek.« Ob tem se je vprašal, da zakaj je Francija, ki takrat Angliji ni odplačevala dolgov, v »zrakoplovsko« industrijo vlagala ogromne vsote denarja.
»To ne more biti naperjeno proti Nemčiji, ki je skoro popolnoma razorožena,« je pojasnil. »Francija ima danes osemkrat močnejše zrakoplovno brodovje nego Anglija.«
Pri tem je časopis Slovenec spomnil, da je bil glavni vzrok za vojno med Anglijo in Nemčijo to, da je Nemčija »začela pomnoževati svoje pomorsko brodovje v taki meri, da se je angleško javno mnenje začelo vznemirjati, da mu v doglednem času ne bo več kos«.
Powered by Contextual Related Posts
