Od septembra naprej bo po pariških ulicah vozilo bistveno manj električnih skirojev
»1. septembra v Parizu ne bo več električnih skirojev za izposojo. To je zmaga lokalne demokracije,« je na tiskovni konferenci dejala pariška županja Anne Hidalgo.
V nedeljo je namreč v francoski prestolnici potekal referendum, na katerem so lahko prebivalci odločali o tem, ali naj se praksa izposojanja električnih skirojev v njihovem mestu nadaljuje ali ne.
Referenduma se je udeležilo 103.084 volilnih upravičencev, kar pomeni le slabih osem odstotkov volilne udeležbe. Od teh pa jih je skoraj 90 odstotkov glasovalo za ukinitev izposojanja električnih skirojev v Parizu.
Prepoved bo začela veljati konec avgusta, ko se iztečejo pogodbe z upravljavci, medtem ko na lastnike zasebnih skirojev odločitev ne bo imela vpliva.
»Preprosto sem zavezana, da bom spoštovala izbiro volivcev,« je Hidalgo dejala novinarjem med oddajo svojega glasu. »Zelo je drago, pet evrov za deset minut, ni zelo trajnostno, predvsem pa je vzrok za veliko nesreč.«
Po preštetju vseh glasov na 203 voliščih je rezultat pospremila z besedami, da je Pariz ponovno pokazal inovativnost. »Z mojo ekipo bomo sledili odločitvi [volivcev], kot sem obljubila,« je dejala.
V Parizu obstajajo trije ponudniki izposoje električnih skirojev. Podjetja Lime, Dott in Tier so v dnevih pred referendumom na družbenih medijih objavila pozive, da naj se prebivalci Pariza glasovanja udeležijo v čim večjem številu. Poleg tega so na dan referenduma ponujali brezplačne vožnje.
Po razglasitvi rezultatov glasovanja je Nicolas Gorse, poslovni direktor operaterja skuterjev Dott, za radio RMC dejal, da bo posledice občutilo 400.000 mesečnih uporabnikov in 800 zaposlenih v podjetju Dott v Parizu.
»Potem se gre tudi za prebivalce, saj matematično gledano, če odštejemo skiroje, to pomeni večjo zasičenost javnega prevoza in več individualnih vozil,« je pojasnil.
Pariz je bil eno izmed prvih mest, kjer so bili na voljo električni skiroji za izposojo, to področje pa se je v zadnjih letih hitro razširilo. Lani so na primeru zabeležili več kot 20 milijonov voženj na 15.000 skirojih.
Strokovnjaki se strinjajo, da je Pariz že dolgo vodilni na področju razvoja prometa. »Mesta, ki so že načrtovala prepoved električnih skirojev ali so se zanjo zanimala, bodo zdaj pokazala na Pariz, saj je to največje mesto do zdaj, ki jih je prepovedalo,« je dejala Sarah M. Kaufman, začasna direktorica Rudinovega centra za promet na univerzi v New Yorku.
Glavne skrbi na področju električnih skirojev povzročajo vozniki, ki švigajo med pešci ali celo avtomobili in ob tem dosegajo hitrosti do 27 km/h. Od leta 2019, ko so v Franciji zabeležili prvo smrt med vozniki skirojev, je bilo glede izposoje vpeljanih kar nekaj strogih pravil, oblasti pa so začele bolj skeptično gledati na okoljsko vrednost teh naprav.
Lani je ob milijonskih številkah voženj francoski nacionalni oddelek za varnost v cestnem prometu ugotovil, da je med vožnjo z električnim skirojem ali drugo podobno napravo za mobilnost umrlo 34 ljudi, 570 pa jih je bilo huje poškodovanih. Francoska nacionalna medicinska akademija je električne skiroje označila za »velik zdravstveni problem«.
Leta 2021 je na primer umrla 31-letna državljanka Italije, ko jo je zbil električni skiro, na katerem sta se prevažali dve osebi. Ob padcu je z glavo udarila v rob pločnika in doživela srčni zastoj.
Powered by Contextual Related Posts
