Pred 100 leti v Slovencu o nemških bojih s komunisti
Upor proti fašistom
Italijanski časopisi so pred 100 leti poročali o tem, da je prišlo v mestu Milano do upora proti fašistom. Futuristični slikar Tesco, ki je pripadal Turatijevi skupini, je »z bogatimi denarnimi sredstvi« organiziral večjo skupino. V boju proti fašistom pa so podlegli in upor ni uspel.
V tistih časih je postajalo vedno bolj jasno, kaj za Italijo pomeni fašizem. »Mussolini je uvedel v Italiji diktaturo, ustava faktično več ne obstoji,« je stanje opisoval Slovenec.
»Saj je znano, kako je Mussolini kot nov ministrski predsednik pozdravil parlament in senat: ‘Če boste gospodje poslanci in senatorji pridni in ubogljivi, boste od časa do časa skupaj sklicani, da boste smeli reči pohlevno na vse moje naredbe, če pa bi hoteli imeti svoje posebno mnenje, boste pa dobili uritnjak.’ Sploh sta fašistovski gesli: ‘Če ne zlepa, zgrda!’ in pa ‘Me ne frego!’ (Se požvižgam na vse).«
»Svoboščine so razen za fašiste odpravljene. Vse druge stranke hoče Mussolini ali absorbirati (kakor n. pr. nacionaliste) ali pa razgnati (kakor socialiste in komuniste). Namesto proporcionalnega volivnega reda pa hočejo fašisti upeljati večinskega, ki bi jim zagotovil večino in pa vlado,« so pisali.
Takrat pa je fašizem dobival tudi vse glasnejše nasprotnike. Eden izmed teh, sicilijanski duhovnik Luigi Sturzo, je proti namenom Mussolinija nastopil v »mirni in elegantni obliki« s svojim govorom v mestu Torino.
»Jasno je, da je napovedal fašizmu boj, čeprav mu je napravil tudi par poklonov. Zaenkrat najbrže don Sturzo ne bo šel do skrajnosti, ker čas še ni dozorel in njegova ura še ni prišla,« je poročal Slovenec. »Vsekakor pa je doseglo italijansko politično življenje novo razvojno točko.«
Dodali so še, da je na kongresu v Torinu prevladovalo protifašistično razpoloženje. Nekateri govorniki so proti fašizmu in njegovim predstavnikom nastopali zelo glasno in goreče. Tisti govorniki, ki pa so fašizem podpirali, po poročanjih medijev skorajda niso prišli do besede. Tukaj naj omenimo še to, da je bil Sturzo leto kasneje iz Italije zaradi svojih prepričanj izgnan.
Boji s komunisti v Nemčiji
Nemško mesto Mühlheim so pred 100 leti zasedli oboroženi komunisti. Uporniki so med boji ustavili vse avtomobile in vozove po cestah ter jih uporabili za barikade. Kot orožje so uporabljali vse, kar so lahko našli, medtem tudi puške na zrno, po mestu pa so izropali trgovine z orožjem.
Komunisti so za dan 20. aprila razglasili tudi vsesplošno stavko, vendar je v mestu večina delavcev ni upoštevala in so z delom nadaljevali brez sprememb. Medtem so zabarikadirali vse vhode v Mühlheim in obstreljevali mestno hišo.
Dan kasneje je mesto spet prišlo v roke vladnih čet. »Kriminalna policija, ki se je ves čas držala v mestni hiši, je dobila pomoč od mestnih čet iz Oberhausena in Duisburga, ki je takoj navalila na barikade in upornike razgnala,« je pisal Slovenec. »Število ranjencev je veliko. Rdeče gardiste je policija razgnala. 40 oseb so zaprli.«
Ukrepi za okrepitev nemške marke
Zaradi nenadnega dviga vrednosti tujih valut v primerjavi z nemško marko je vlada skupaj z vodstvom nemške državne banke sklenila, da bo z »vso močjo vodila akcijo« za okrepitev domače valute.
»Zato bo do skrajnosti omejila uvoz v Nemčijo in popisala vse tuje valute po stanju onega dne, ko bo ta naredba izdana,« so poročali pri Slovencu.
Najden arhiv črnogorskega dvora
Iz črnogorskega mesta Cetinje so poročali, da je policija našla štiri velike skrinje dragocenosti črnogorskega dvora in nekaj zabojev iz dvornega arhiva. Vse to je bilo zakopano dva metra globoko v zemlji po begu dvorne družine v začetku leta 1916. »Arhivi vsebujejo zelo važne podatke o delovanju kralja Nikole,« so pojasnili.
Powered by Contextual Related Posts
