Sladkor najdražji v zadnjih 12 letih, v aprilu so cene poskočile za dobrih 17 odstotkov

Sladkor v zadnjem času s svojimi rekordno visokimi cenami zbuja kar precej pozornosti. Evropske cene sladkorja so na primer za 61 odstotkov višje kot pred enim letom in nič ne kaže, da bi se situacija v prihodnje kaj izboljšala.

Prav zaradi dragega sladkorja (in mesa) se je aprila v povprečju nekoliko dvignil tudi indeks cen hrane, ki ga vodi Organizacija Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO). Znašal je 127,2 točke, kar je za 0,6 odstotka več kot v mesecu marcu. Hkrati pa so svetovne cene hrane še vedno za 19,7 odstotka nižje kot pred letom dni.

Cene žit, mlečnih izdelkov in rastlinskih olj pa so po drugi strani nadaljevale s trendom navzdol. Žita so bila aprila tako za 1,7 odstotka cenejša kot v mesecu pred tem.

Cene pšenice so padle celo na najnižjo raven v skoraj dveh letih, predvsem zaradi velikih zalog v Rusiji in Avstraliji, pa tudi zaradi ugodnih razmer za pridelavo v Evropi. K padcu je pripomogel tudi dogovor, ki je konec aprila omogočil tranzit ukrajinskega žita skozi države EU, ki so sicer pred tem uvedle uvozne omejitve.

Tudi svetovne cene koruze so se aprila znižale, in sicer za 3,2 odstotka, predvsem zaradi večje sezonske ponudbe v Južni Ameriki, ugodni obeti pa kažejo tudi na rekordno proizvodnjo v Braziliji.

Cenejša sta bila tudi ječmen (za 4,3 odstotka) in sirek (za 0,3 odstotka), kar je bila posledica šibkejšega povpraševanja. Nasprotno je povečana prodaja azijskim kupcem aprila spodbudila rast cen riža. Posledično so se izvozne kotacije riža glede na marec 2023 večinoma dvignile.

Rastlinska olja so se prejšnji mesec pocenila za 1,3 odstotka, kar predstavlja že peti zaporedni mesečni padec.

Po kratkotrajnem marčevskem okrevanju so mednarodne cene palmovega olja aprila ostale praktično nespremenjene. Nasprotno so se svetovne cene sojinega olja še naprej zniževale, pri čemer so v veliki meri prevladovale napovedi glede potencialno rekordnega pridelka soje v Braziliji, kljub izrazito slabšim napovedim glede proizvodnje v Argentini. Medtem so se še naprej zniževale tudi cene repičnega in sončničnega olja, k čemur je največ prispevala še vedno velika svetovna ponudba.

Pocenili so se tudi mlečni izdelki in sicer za 1,7 odstotka in tako dosegli raven, ki je bila za 15,1 odstotka nižja kot pred enim letom. Aprila so se mednarodne cene mleka v prahu znižale že deseti mesec zapored, k čemur je prispeval predvsem vpliv vztrajno šibkega svetovnega uvoznega povpraševanja.

Padle so tudi cene sira, kar je bilo predvsem posledica velikih izvoznih zalog v Zahodni Evropi, kjer se ob sezonsko naraščajoči proizvodnji več mleka usmerja v proizvodnjo sira. Nasprotno so svetovne cene masla ostale večinoma stabilne, saj je povečana ponudba na splošno zadostovala za zadovoljitev povečanega uvoznega povpraševanja.

Meso se je aprila podražilo za 1,3 odstotka, vendar kljub temu ohranilo za 6,1 odstotka nižje cene kot v istem obdobju lani. Najbolj se je podražilo prašičje meso zaradi povečanih nakupov azijskih držav in stalnih omejitev dobave pri več vodilnih izvoznikih zaradi visokih proizvodnih stroškov in težav z zdravjem živali.

Medtem so svetovne cene perutninskega mesa po devetih mesecih nenehnega padanja ponovno narasle, saj se je povečalo uvozno povpraševanje iz Azije, medtem ko so se v številnih regijah nadaljevale omejitve ponudbe zaradi razširjenih izbruhov ptičje gripe.

Mednarodne cene govejega mesa so se prav tako zvišale zaradi zmanjšanja ponudbe goveda za zakol, zlasti v Združenih državah Amerike. Medtem so cene ovčjega mesa ostale večinoma stabilne.

Sladkor se je medtem aprila podražil za osupljivih 17,6 odstotka, kar pomeni tretje zaporedno mesečno zvišanje in hkrati najvišjo raven po oktobru 2011. To je bilo večinoma povezano z omejenimi količinami v sezoni 2022/23 zaradi slabih napovedi proizvodnje v Indiji in na Kitajskem, skupaj z nižjo proizvodnjo na Tajskem in v EU.

Kljub pozitivnim napovedim za pridelek sladkornega trsa v Braziliji je počasen začetek žetve zaradi nadpovprečnih padavin povzročil dodatno rast cen. K splošnemu zvišanju svetovnih cen sladkorja so prispevale tudi višje mednarodne cene surove nafte in krepitev brazilskega reala v primerjavi z ameriškim dolarjem.